Videonadzor v živo

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 15. 2. 2023 prejeli vaše dodatno vprašanje v zvezi z izvajanjem videonadzora v živo. Navezujoč na odgovor IP glede prenosa žive slike vas zanima, če predvajanje žive slike na steni, ki je vidna vsakomur, ni dovoljeno, tudi če iz videa ni možno razbrati kakršnih koli osebnih podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

V primeru, da so posamezniki na posnetkih oziroma živi sliki določljivi oziroma jih je mogoče na podlagi posnetkov identificirati, gre lahko za obdelavo osebnih podatkov. V tem primeru je za njihovo obdelavo treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago.

Če iz posnetkov niso razvidni nobeni osebni podatki, torej tudi posamezniki na posnetkih niso določljivi, potem najverjetneje ne gre za obdelavo v smislu Splošne uredbe in se pravila varstva osebnih podatkov ne uporabljajo (gre pa lahko v takšnih primerih za posege v širšo pravico do zasebnosti, ki je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva).

O b r a z l o ž i t e v:

Iz vašega prvega dopisa izhaja, da na kamerah ne bi bilo možno videti »npr. podatkov bančnih/osebnih in drugih kartic, avtomobilskih tablic«, ob čemer IP opozarja, da med varovane osebne podatke sodijo tudi posnetki oseb, če omogočajo določljivost posameznika (predvsem takrat, ko je posameznik jasno in nedvoumno razviden ter bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti). Torej, če je ločljivost videoposnetkov dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, gre lahko za obdelavo osebnih podatkov, zato je treba imeti za njihovo obdelavo ustrezno in zakonito pravno podlago (kot smo opisali v prejšnjem mnenju).

Za obdelavo v smislu Splošne uredbe pa ne bi šlo, če posamezniki na posnetkih sploh ne bi bili določljivi (npr. zaradi kota snemalnega kadra, ločljivosti posnetka ali drugega razloga. Če ne gre za obdelavo v smislu Splošne uredbe, potem se pravila varstva osebnih podatkov ne uporabljajo, vendar pa gre v takšnih primerih lahko za posege v širšo pravico do zasebnosti (v širšem smislu 35. člena Ustave RS). Ta sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

V upanju, da smo odgovorili na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo,

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka