Sporočanje podatka o popoldanskem s.p. delodajalcu

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da je vaš delodajalec (matična družba je sicer iz tujine) sprejel interni akt, po katerem mora delavec delodajalcu sporočiti podatek o popoldanskem s.p.-ju. Kršitev pravilnika se v skrajnem primeru lahko sankcionira tudi z odpovedjo delovnega razmerja. Omenjate sicer, da ima po vašem mnenju delodajalec pravno podlago za zbiranje in obdelavo teh podatkov v skladu z 39. členom ZDR-1, poleg tega mora prositi za soglasje, kadar gre za opravljanje dejavnosti, ki predstavlja konkurenco delodajalcu. Vendar v primeru, ko ne gre za pridobivanje soglasja, temveč samo za obveščanje o popoldanskem s.p.-ju, ki ne predstavlja konkurence delodajalcu, menite, da bi lahko delodajalec te podatke pridobil iz javno dostopnih podatkov (npr. AJPES), ne pa, da sili delavce v podpis pravilnika, ki določa obveznost sporočanja. Zanima vas, ali je delodajalec morda v prekršku zaradi določb pravilnika.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

V kontekstu opravljanja dejavnosti, ki bi lahko pomenila konkurenco za delodajalca, mora delavec vsekakor zaprositi za pisno soglasje delodajalca in mu predhodno torej sporočiti določene osebne podatke v zvezi z registracijo popoldanskega s.p.-ja.

V primeru dejavnosti, ki ne bi mogla pomeniti konkurence pa je obveznost sporočanja podatka o registraciji popoldanskega s.p.-ja veliko bolj omejena, ni pa povsem izključena. Upoštevati je treba namreč 36. člen ZDR-1, ki določa, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti. Kakšne so te bistvene okoliščine bo odvisno po eni strani od področne zakonodaje (nekateri poklici oziroma dejavnosti so posebej in strožje regulirani) in po drugi strani od same utemeljitve delodajalca, od panoge in drugih relevantnih okoliščin.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. Prav tako moramo poudariti, da konkretnih določb internih aktov IP nikoli ne more presojati v mnenju, tudi če bi nam jih posredovali. Zato v tem mnenju žal ne boste dobili konkretnega odgovora, ali delodajalec krši kakšno svojo obveznost ali ne.

V vašem dopisu ste se sklicevali na mnenje IP št. 0712-761/2008/2 z dne 4. 12. 2008, vendar ste navedli, da zaradi spremembe zakonodaje to mnenje verjetno ni več aktualno. Vendar vam sporočamo, da se ključne določbe, na katerih temelji citirano mnenje IP, vsebinsko niso spremenile, je pa treba poudariti, da so okoliščine vsakega posameznega primera nekoliko drugačne in unikatne in je vedno treba upoštevati tudi posebne elemente vsakega primera posebej ter njihov odnos z določbami zakona.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago. Te so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe in so sledeče:

• privolitev (točka a)),
• sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka b)),
• zakonska obveznost (točka c)),
• zaščita življenjskih interesov posameznika (točka d)),
• izvajanje javne naloge (točka e) v zvezi s četrtim odstavkom 6. člena ZVOP-2),
• zakoniti interesi upravljavca, če ne prevladajo interesi in pravice oz. svoboščine posameznika (točka f)).

Prvi odstavek 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDR-1) določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

V zvezi z obdelavo osebnih podatkov delavca sta v okoliščinah vašega primera relevantni še dve nadaljnji določbi ZDR-1, ki ju je treba obravnavati skozi prizmo prvega odstavka 48. člena ZDR-1:

-       36. člena (obveznost obveščanja);

-       39. člena (konkurenčna prepoved).

Prvi odstavek 36. člena ZDR-1 tako določa, da mora delavec mora obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja (obveznost obveščanja).

Prvi odstavek 39. člena ZDR-1 pa določa, da delavec med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco (konkurenčna prepoved).

V kontekstu opravljanja dejavnosti, ki bi lahko pomenila konkurenco za delodajalca, mora delavec vsekakor zaprositi za pisno soglasje delodajalca. Zato je neizogibno, da bo moral delavec delodajalcu sporočiti namero, da bo registriral s.p., in sicer z namenom, da zaprosi za delodajalca za ustrezno soglasje.

V primeru dejavnosti, ki ne bi mogla pomeniti konkurence za delodajalca, pa soglasje delodajalca za registracijo popoldanskega s.p.-ja seveda ni obvezno. Vprašanje pa je, ali mora delavec vseeno obvestiti delodajalca o takšni registraciji s.p.-ja ali pa sme delodajalec zgolj pridobiti te podatke iz javno dostopnih virov (tako kot vsak). Ločiti je treba dve situaciji:

a)    običajno registracija popoldanskega s.p.-ja, ki ne bi mogel konkurirati delodajalcu, ne pomeni bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti (36. člen ZDR-1) in ni obveznosti obveščanja. Delodajalec sicer vseeno lahko pridobi podatke iz javno dostopnih virov (npr. AJPES) in jih sme obdelovati »če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem« (prvi odstavek 48. člena ZDR-1), na primer med preverjanjem, ali zaposleni spoštuje konkurenčno prepoved v smislu 39. člena ZDR-1.

b)    vseeno pa obstaja možnost, da registracija popoldanskega s.p.-ja, s katerim zaposleni sicer ne konkurira delodajalcu, predstavlja bistvene okoliščine, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti delavca (36. člen ZDR-1). Kakšne bi bile te okoliščine IP v mnenju ne more ocenjevati oziroma špekulirati. Dejstvo pa je, da so določene dejavnosti tudi bolj regulirane (na primer bančništvo, zavarovalništvo, druge dejavnosti, kjer morebiti pride v poštev zakonodaja s področja preprečevanja pranja denarja, tudi integriteta in preprečevanje korupcije v javnem sektorju ipd.) in tako morda takšne bistvene okoliščine izvirajo iz področne zakonodaje. V določenih, najbrž omejenih primerih, lahko delodajalec tudi z internim aktom določi, kakšne so te bistvene okoliščine, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti delavca, zaradi česar bi veljala obveznost obveščanja in posledično pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov »potrebnih zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem«. Vendar IP meni, da bi moral delodajalec konkretno in prepričljivo utemeljiti navedeno potrebo oziroma obveznost obveščanja, sicer bi prišlo do prekomernega posega v delavčevo zasebnost in pravico do varstva osebnih podatkov. Pri tem bi moral izhajati iz že navedenega koncepta vplivanja oziroma potencialnega vplivanja na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti delavca (36. člen ZDR-1) ter potrebnosti podatkov zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem (48. člen ZDR-1). Pavšalne in nekonkretizirane navedbe ne bodo zadoščale za utemeljitev take izredne obdelave osebnih podatkov.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov