Neodziv pristojnih služb in seznanitev z osebnimi podatki otroka

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Posredovali ste nam dopis, ki ste ga naslovili na pristojno ministrstvo, v katerem opisujete, da vam psihologinja v okviru obravnave vašega otroka ne želi pošiljati dokumentacije na vaš naslov, temveč zgolj na naslov matere. Na dopis ministrstvu že 13 dni niste prejeli odgovora. Prosite za našo pomoč in mnenje.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP vam podaja mnenje v okviru svojih pristojnosti glede vprašanja vpogleda v zdravstveno dokumentacijo otroka skladno z Zakonom o pacientovih pravicah, glede ostalih vprašanj, ki se nanašajo npr. na pojasnilno dolžnost vam predlagamo, da se obrnete na Inšpektorat za zdravje. Glede neaktivnosti organa, na katerega ste naslovili dopis vam predlagamo, da se obrnete na Upravno inšpekcijo.

O b r a z l o ž i t e v:

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Pojasnjujemo, da IP skladno s svojimi pristojnostmi ni pristojen za ukrepanje v zvezi z neaktivnostjo državnega organa, zato vam priporočamo, da se ponovno obrnete na institucijo, katere odgovor pričakujete oz. na Upravno inšpekcijo. Skladno s 17. členom Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, 14/20, 167/20, 172/21, 68/22, 89/22, 135/22 in 77/23) organ odgovori na vse dopise, iz katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, razen če se vsebina dopisa nanaša na postopek, ki se še vodi pri organu, če je dopis šikanozen ali če je organ pošiljatelju na bistveno podobno vprašanje že odgovoril. Organ odgovori najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta. Odgovor pošlje pošiljatelju na naslov, ki izhaja iz dopisa.

Uvodoma vas glede vašega vprašanja, ki se nanaša na obdelavo osebnih podatkov napotujemo na že izdana mnenja IP, ki so dostopna s pomočjo iskalnikov na www.ip-rs.si/vop, npr. mnenje št. 0712-1/2014/2767 z dne 20. 8. 2014 in št. 0712-1/2014/2806 z dne 1. 9. 2014. Glede varstva in vzgoje mladoletnega otroka se uporabljajo določila Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US in 5/23, v nadaljevanju DZ). 6. člen DZ določa, da je starševska skrb celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj. Starševska skrb pripada skupaj obema staršema. 136. člen nadalje določa, da so starševska skrb obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na skrb za otrokovo življenje in zdravje, njegovo vzgojo, varstvo in nego, nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje ter obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na zastopanje in preživljanje otroka ter na upravljanje njegovega premoženja. Pristojni organ lahko omeji ali odvzame starševsko skrb enemu ali obema od staršev pod pogoji, ki jih določa ta zakonik. V času mladoletnosti torej otroke zastopajo starši, ki lahko v njihovem imenu med drugim izvedejo vpogled v lastne (otrokove) osebne podatke. Pri skrbi za otrokove pravice in koristi so starši enakopravni, starševska skrb namreč pripada skupaj očetu in materi. V kolikor torej staršu starševska skrb ni odvzeta, ima pravico do seznanitve s podatki otroka.

Kot izhaja iz navedenih mnenj, je treba glede pridobitve zdravstvene dokumentacije upoštevati tudi določila Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 177/20 in 100/22 – ZNUZSZS, v nadaljevanju ZPacP). Izvajalec zdravstvenih storitev je vsakemu izmed staršev dolžan omogočiti seznanitev z zdravstveno dokumentacijo njegovega otroka, razen če:

• starši ne uspejo izkazati svoje identitete ali

• starši ne uspejo izkazati sorodstvenega razmerja ali razmerja posvojitve ali

• je bila staršem odvzeta starševska skrb ali

• je otrok podal veljavno prepoved razkrivanja tiste zdravstvene dokumentacije, ki je nastala v zvezi z zdravstveno oskrbo, v katero je v skladu s pogoji iz ZPacP samostojno (veljavno) privolil ali

• izvajalec zdravstvenih storitev s sklicevanjem na Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah utemeljeno izkaže resno nevarnost, da bo zaradi seznanitve s posameznimi deli zdravstvene dokumentacije s strani staršev, otrok izpostavljen kakršnim koli oblikam telesnega ali duševnega nasilja, poškodb ali zlorab, zanemarjanja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja ali izkoriščanja, tudi spolne zlorabe s strani staršev, oziroma da bi bila takšna seznanitev v nasprotju z otrokovo največjo koristjo. Zahteva se zavrne na podlagi 20. člena ZVOP-2 v povezavi s četrtim odstavkom 19. člena ZVOP-2 in v povezavi z relevantnimi določbami konvencije.

Več o tem, npr. o načinu uveljavljanja pravice skladno z ZPacP si lahko preberete v zgoraj citiranima mnenjema. V zvezi z ostalimi vprašanji, ki se ne nanašajo na varstvo osebnih podatkov (npr. glede pojasnilne dolžnosti in obveščenosti pacienta) vam predlagamo, da se obrnete na Inšpektorat za zdravje.

Upamo, da smo vam s podanimi napotili uspeli pomagati.

Lepo vas pozdravljamo,

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                                  

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Barbara Žurej, univ. dipl. prav.,

svetovalka pooblaščenca za preventivo