Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Zavrnitev vstopa zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT

+ -
Datum: 28.07.2021
Številka: 07121-1/2021/1333
Kategorije: Zdravstveni osebni podatki||Pravne podlage

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste želeli vstopiti v restavracijo, zaposlena pa vam vstopa ni dovolila, ker nimate PCT. Menite, da so vam bile kršene človekove pravice, saj odlok o PCT ni zakonsko podprt. Zanima vas, kaj lahko naredite in zahtevate.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da neobvezna mnenja, ki jih izdaja, niso namenjena presoji zakonitosti posameznih obdelav in ravnanj konkretnih upravljavcev, temveč podaji načelnih in splošnih stališč glede interpretacije določb predpisov, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov. IP posameznih predpisov zato tudi ne sme komentirati z vidika morebitnih posegov v širšo pravico do zasebnosti, svobodo gibanja oziroma drugih pravic in svoboščin, saj to presega njegove pristojnosti. Zato IP v nadaljevanju podaja zgolj splošna pojasnila z vidika varstva osebnih podatkov. Dodaja pa, da ima v primeru kršitev človekovih pravic posameznik tudi možnost vložiti pobudo pri Varuhu človekovih pravic ali Zagovorniku načela enakosti.

 

Skladno z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 122/21, v nadaljevanju Odlok), ki je trenutno v veljavi, so lahko v prostorih, v katerih se izvaja gostinska dejavnost priprave in strežbe jedi in pijač, samo potrošniki, ki izpolnjujejo t. i. pogoj PCT (pogoj prebolelosti, cepljenja ali testiranja). Odlok določa tudi, da ponudniki blaga in storitev zagotovijo spoštovanje pogoja PCT, pri čemer se pogoj PCT preveri že pred vstopom v prostor. Iz Odloka pa ne izhaja, katere konkretne osebne podatke lahko oziroma mora ponudnik v zvezi s tem obdelovati.

 

Z vidika varstva osebnih podatkov predstavlja obdelava podatkov v zvezi z zdravjem posameznikov, med katere sodi tudi pogoj PCT, enega najbolj resnih in tveganih posegov v zasebnost. Zato terja veliko mero skrbnosti in premišljenega tehtanja glede tega, katere podatke se obdeluje in na kakšen način, kdo jih obdeluje, kako dolgo se hranijo in zlasti, kaj vse so potrebni ukrepi za zagotavljanje čim višje ravni varstva, zaščito pravic in svoboščin posameznika ter zmanjševanje tveganj zlorab. To mora v skladu z 38. členom Ustave RS urejati zakon.

 

IP pa poudarja, da kot nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov ne sme presojati, kateri od ukrepov za zajezitev širjenja okužb so sorazmerni, nujni in potrebni. Kot je IP izpostavil že v sporočilu za javnost, je s tem povezano tudi vprašanje sorazmernosti in nediskriminacije omejevanja gibanja necepljenim posameznikom pod drugačnimi pogoji kot cepljenim. Zato mora najprej stroka jasno opredeliti, kdaj oziroma v katerih primerih je zahteva glede izpolnjevanja pogoja PCT smiselna, potrebna in primerna glede na obstoječa strokovna in medicinska stališča. Drugo vprašanje pa je sam obstoj pravne podlage, da tak pogoj preverjajo vsi ponudniki blaga in storitev in oziroma pri njem zaposleni.

 

Pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov so določene v členu 6(1) Splošne uredbe, za posebne vrste osebnih podatkov, med katere spadajo tudi podatki v zvezi z zdravjem, pa mora biti hkrati izpolnjen eden izmed posebnih pogojev, ki so določeni v členu 9(2) Splošne uredbe. Obdelava zdravstvenih podatkov je tako izjemoma dopustna npr. na podlagi izrecne privolitve posameznika ali če je obdelava potrebna:

  • iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;
  • iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, kot je zaščita pred resnimi čezmejnimi tveganji za zdravje ali zagotovitev visokih standardov kakovosti in varnosti zdravstvenega varstva ter zdravil ali medicinskih pripomočkov, na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti varovanje poklicne skrivnosti ipd.

 

Vse možne izjeme od prepovedi obdelave posebnih vrst osebnih podatkov so predpisane v določbah 9(2)(a)-(j) Splošne uredbe. Prav tako morajo biti osebni podatki vedno obdelani skladno z načeli, ki so opredeljena v členu 5 Splošne uredbe, to so zakonitost, poštenost in preglednost, omejitev namena, najmanjši obseg podatkov, točnost, omejitev hrambe, celovitost in zaupnost ter odgovornost.

 

 

Lep pozdrav,

 

                                                                                                     Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

                                                                                                             informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov