Zahteva delodajalca po izpolnjevanju pogoja PCT in dokazilih

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da je bilo zaposlenim pri delodajalcu za celo trajanje epidemije od marca leta 2020 (z izjemo poletnih mesecev) odrejeno delo od doma. V tem obdobju so nekateri zaposleni po dogovoru na delo lahko prihajali tudi na sedež podjetja ob upoštevanju zaščitnih ukrepov (testiranje ni bilo nikoli zahtevano). Z junijem 2021 pa je bila nenadoma odrejena obvezna polovična prisotnost v pisarni, pri čemer morajo vsi zaposleni upoštevati PCT kriterij in delodajalcu tudi predložiti vsa dokazila o prebolelosti, cepljenju ali testiranju. Delodajalec zahteva testiranje zaposlenih (ki virusa niso preboleli ali niso cepljeni) na 48 ur, potrebno je priložiti tudi dokazilo o izvidu testiranja.

Sprašujete, ali sme delodajalec pogojevati prisotnost v pisarni glede na PCT kriterij, glede na to, da dejavnost podjetja večini zaposlenih omogoča nemoteno in enakovredno opravljanje dela od doma in glede na to, da se zdravstvena situacija močno izboljšuje?

Ali delodajalec lahko zahteva testiranje na 48 ur, glede na to, da dejavnost podjetja ni storitvena/turistična/gostinska in večina zaposlenih nima direktnega stika s strankami (podjetje deluje v sektorju gospodarstva)? 

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi člena 58 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Glede vašega vprašanja vam IP v okviru nezavezujočega mnenja ne more podati dokončnega odgovora in tudi ni pristojen presojati ustreznosti zdravstvenih ukrepov in njihove učinkovitosti, zato vam podaja splošne usmeritve in pojasnila glede obdelave osebnih podatkov.

Uvodoma pojasnjujemo, da mora biti za vsako obdelavo osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe. V okviru delovnega razmerja je relevantna tudi določba prvega odstavka 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE), ki določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Kadar gre za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov (»občutljivi osebni podatki«), pa 9. člen Splošne uredbe določa izjeme, v katerih primerih je obdelava posebnih vrst osebnih podatkov (kot so npr. zdravstveni podatki) dovoljena. Kot smo že večkrat izpostavili (npr. v mnenju Testiranje zaposlenih, št. 07121-1/2020/2097 z dne 20.11.2020) bi lahko pravno podlago za obdelavo zdravstvenih podatkov zaradi ukrepov, povezanih z obvladovanjem epidemije, predstavljala točka (c) drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe in sicer v primerih, ko je obdelava potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznikov ali točka (i) drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe, kadar je obdelava potrebna zaradi razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, če je to predpisano z nacionalno zakonodajo. Takšen primer so npr. odredbe glede obveznih testiranj za zaposlene v določenih dejavnostih, npr. Odredba o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 11/21, 64/21 in 81/21).

Delodajalec bi torej moral za obdelavo podatkov o cepljenosti, testiranju oz. prebolelosti imeti ustrezno pravno podlago. Vsekakor je za presojo glede nujnosti izvajanja takega ukrepa pristojna zdravstvena stroka. Pri presoji zakonitosti ukrepa pa mora delodajalec upoštevati tudi načelo sorazmernosti in za dosego zasledovanega cilja izbrati ukrep, ki najmanj poseže v pravice posameznika. Ukrep se torej ne bi smel odrediti, če je mogoče primerljiv učinek doseči z milejšimi ukrepi. Tudi glede zbiranja samih dokazil (o izpolnjevanju pogoja PCT) lahko delodajalec zbira oziroma nadalje obdeluje zgolj tiste podatke, ki so ustrezni in relevantni za takšen namen (gre za t.i. načelo najmanjšega obsega podatkov skladno s (c) točko prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe).

Delodajalec pa mora upoštevati tudi druge določbe Splošne uredbe, npr. glede sprejetja primernih ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov in glede obveščanja zaposlenih. Zaposlenim mora tako podati ustrezne informacije o obdelavi njihovih osebnih podatkov, kot to določa 13. člen Splošne uredbe, na primer glede informacije glede upravljavca, namena obdelave osebnih podatkov, pravne podlage, roka hrambe, uporabnikov osebnih podatkov, prenosa osebnih podatkov in glede uveljavljanja pravic posameznika.

V kolikor je za vas relevantno, si lahko preberete tudi že izdana mnenja IP:

- Testiranje zaposlenih na virus SARS-CoV-2, št. 07121-1/2021/958 z dne 20.5.2021,

- Testiranje pri delodajalcu, št. 07121-1/2021/1039 z dne 3.6.2021 in

- Zbiranje podatkov o cepljenosti zaposlenih, št. 07121-1/2021/1025 z dne 1.6.2021.

V kolikor na podlagi zgornjih usmeritev menite, da je obdelava osebnih podatkov pri vašem delodajalcu nezakonita, lahko podate prijavo na IP (podana je lahko tudi anonimno). Pomagate si lahko z obrazcem »Prijava kršitve varstva osebnih podatkov«, ki je objavljen na spletni strani IP, na https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Barbara Pirš, univ.dipl.prav.,

svetovalka pooblaščenca za preventivo