Vgradnja dashboard kamere
+ -Številka: 07121-1/2021/428
Kategorije: Video in avdio nadzor, Zavarovanje osebnih podatkov, Pravne podlage, Zakoniti interesi
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da razmišljate, da bi si v avto vgradili t.i. 'dash cam' iz več razlogov, npr. preventivno zaradi morebitnih poškodb avtomobila, kot dokaz pri udeležbi v prometni nesreči in v zvezi z uporabo asistenčnih sistemov. Zanima vas, ali je res, da so v Sloveniji prepovedane ter sprašujete, ali imamo informacijo o tem, kako je s tem na Hrvaškem in v Avstriji.
***
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi člena 58 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.
Na vprašanja v zvezi s t.i. dashboard kamerami (kamere nameščene znotraj avtomobila, ki spremljajo potek vožnje), je IP v preteklosti že podal svoje mnenje, npr. mnenje št. 0712-1/2019/2307 z dne 17.10.2019 in mnenje št. 07121-1/2020/1892 z dne 23.10.2020.
Uvodoma pojasnjujemo, da mora za zakonito obdelavo osebnih podatkov obstajati pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.
Ob tem opozarjamo, da se točka (f) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.
Kot smo navedli v zgoraj citiranem mnenju št. 0712-1/2019/2307, pravila s področja varstva osebnih podatkov ne urejajo uporabe dashboard kamer oz. snemanja iz vozil, zato je treba upoštevati zgoraj navedene pravne podlage. Po mnenju IP uporaba dashboard kamer na splošno ni dovoljena. Glede na to, da konkretne privolitve s strani snemanih oseb verjetno ne bo mogoče pridobiti, bi za posameznike, ki izvajajo videonadzor z dashboard kamero, prišla eventualno v poštev zgoraj citirana (f) točka prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Pri presoji v konkretnem primeru je treba upoštevati dejanske okoliščine in razloge za snemanje, zato vam konkretnega odgovora glede na vaš opisan primer v okviru nezavezujočega mnenja ne moremo podati. Presoditi je treba, ali je v konkretnem primeru snemanje potrebno zaradi uresničevanja zakonitih interesov uporabnika kamere in ali bi ti interesi očitno prevladali nad interesi, pravicami in svoboščinami drugih udeležencev prometa, ki bi bili pri tem posneti. Pri utemeljevanju te pravne podlage je ključnega pomena, kot je opozorjeno v Smernicah Evropskega odbora za varstvo podatkov 3/2019 o obdelavi osebnih podatkov z videonapravami (različica 2, z dne 29. januarja 2020), da je treba v kolikor je nameščena avtokamera iz razloga zbiranja dokazov v primeru nesreče, zagotoviti, da kamera neprekinjeno ne snema prometa in oseb v bližini ceste. V nasprotnem primeru interes za zagotovitev dokazov v hipotetični prometni nesreči ne more upravičiti resnega posega v pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Posamezniki namreč utemeljeno pričakujejo, da zgolj zaradi udeležbe na javni cesti ne bodo posneti.
V primeru (zakonitega) izvajanja videonadzora z dashboard kamero pa opozarjamo tudi na zavarovanje tako pridobljenih posnetkov, zlasti z omejitvijo do posnetkov z ustreznimi, dovolj kompleksnimi gesli, ki so drugačna od tovarniško privzetih gesel. Več informacij o tem je dostopnih npr. v novici IP »Vsaka uporaba videonadzora neizogibno pomeni tudi dolžnost zavarovanja videonadzornega sistema in posnetkov«, ki je dosegljiva povezavi:
Primerjalnega pregleda v drugih državah članicah EU, konkretno za Hrvaško in Avstrijo, žal nimamo, pojasnjujemo pa, da so bile zgoraj citirane smernice in v njih podane usmeritve sprejete v okviru Evropskega odbora za varstvo podatkov, v katerem sodelujejo tudi vsi nadzorni organi v državah članicah EU. Informacije glede dopustnosti uporabe dashboard kamere z vidika varstva osebnih podatkov na Hrvaškem vam lahko poda hrvaški nadzorni organ: Agencija za zaštitu osobnih podataka (azop@azop.hr) oziroma v Avstriji avstrijski nadzorni organ: Österreichische Datenschutzbehörde (dsb@dsb.gv.at). Npr. na spletni strani avstrijskega nadzornega organa je na voljo naslednja novica, ki bi vam lahko bila v pomoč: https://www.dsb.gv.at/download-links/fragen-und-antworten.html#Dashcams_Autokameras.
Lepo vas pozdravljamo,
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
informacijska pooblaščenka
Pripravila:
Barbara Pirš, univ.dipl.prav.,
Svetovalka Pooblaščenca za preventivo