Sprememba lastništva na merilnem mestu

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede spremembe lastništva na merilnem mestu električne energije.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem inšpekcijskem ali drugem upravnem postopku.

IP splošno pojasnjuje, da je za zakonito obdelavo osebnih podatkov treba imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba o varstvu podatkov določa pravne podlage v prvem odstavku 6. člena, kjer določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«

Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora torej obstajati pravna podlaga. V konkretnem primeru je treba upoštevati tudi določbe Energetskega zakona (EZ-1; Uradni list RS, št. 60/19 - UPB, 65/20, 158/20 - ZURE, 121/21 - ZSROVE). Ta v 144. členu med drugim določa, da Sistemska obratovalna navodila urejajo obratovanje in način vodenja prenosnih in distribucijskih sistemov. Sistemska obratovalna navodila morajo zagotavljati zmožnost skupnega delovanja sistemov ter morajo biti pregledna, objektivna in nediskriminatorna. Nadalje določa, da se s sistemskimi obratovalnimi navodili zlasti uredijo: tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje sistemov z namenom zanesljive in kakovostne oskrbe z elektriko; način zagotavljanja sistemskih storitev; postopki za obratovanje sistemov v kriznih stanjih; pogoji za priključitev na sistem in način priključitve na sistem; tehnični pogoji za medsebojno priključitev in delovanje sistemov različnih elektrooperaterjev; monitoring kakovosti storitev oskrbe z elektriko; vrsta, struktura, frekvenca in način izmenjave podatkov med elektrooperaterji, potrebnih za varno obratovanje in učinkovito vodenje sistemov. V petem odstavku istega člena EZ-1 je določeno, da sistemska obratovalna navodila za posamezen prenosni ali distribucijski sistem izda po javnem pooblastilu elektrooperater, ki na tem sistemu izvaja dejavnost operaterja, in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Tako je SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije, d. o. o., Maribor, izdal Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije (SONDSEE; Uradni list RS, št. 7/21). Ta v tretjem odstavku 249. člena določajo, da distribucijski operater prične z distribucijo električne energije novemu lastniku merilnega mesta na osnovi veljavne pogodbe o uporabi sistema, ki je bila sklenjena na osnovi pravnega posla, ki ni posledica univerzalnega pravnega nasledstva, ter so s strani dosedanjega lastnika merilnega mesta poravnane vse obveznosti do distribucijskega operaterja (omrežnina in prispevki, oskrbe SODO, plačljive storitve, ki niso zajete v omrežnini). Če s strani dosedanjega lastnika merilnega mesta niso poravnane vse obveznosti do distribucijskega operaterja, distribucijski operater evidentira novega lastnika merilnega mesta, če med distribucijskim operaterjem in novim lastnikom merilnega mesta obstoja pisni dogovor, da le-ta pristopa k dolgu ali prevzema ta dolg. S tem novi lastnik merilnega mesta vstopi v vse pravice in obveznosti prejšnjega lastnika. V nasprotnem primeru mora novi lastnik merilnega mesta zaprositi za novo SZP (soglasje za priključitev uporabnika na distribucijski sistem). Distribucijski operater na podlagi veljavne pogodbe o uporabi sistema evidentira novega lastnika merilnega mesta v enotni evidenci merilnih mest.

Na podlagi navedenega IP podaja splošno mnenje, da stroški iz naslova obveznosti do distribucijskega operaterja primarno bremenijo dosedanjega lastnika kot dejanskega prejemnika storitev in se štejejo za njegove osebne podatke, zlasti če so v povezavi s še katerim od identifikacijskih podatkov (ime, priimek, naslov in podobno). Novi lastnik do teh podatkov po mnenju IP vsekakor ni upravičen, dokler dosedanji lastnik poravnava svoje obveznosti. Ko pa stroškov ne poravnava več in novi lastnik želi poravnati oziroma prevzeti dolg do izvajalca storitve (v konkretnem primeru distribucijskega operaterja), bi bil novi lastnik lahko do teh podatkov upravičen ob obstoju ene od pravnih podlag iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

IP ob tem opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego posamičnega zakonitega namena obdelave (ugotovitev višine dolga oziroma njegova poravnava).

IP sklepno ponovno pojasnjuje, da v okviru mnenja ne more presojati, ali so v konkretnem primeru, za konkreten namen in podatke izpolnjeni pogoji za posredovanje osebnih podatkov. To je namreč naloga upravljavca. IP pa lahko o tem dokončno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali upravnega postopka.

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                   

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka