Snemanje učencev med spraševanjem učne snovi v razredu

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, ali je dovoljeno snemati otroke med spraševanjem učne snovi v razredu.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne sme presojati, prav tako pa IP ni pristojen za podajo navodil o tem, kako naj učitelji izvajajo pouk in ocenjevanje. Z vidika varstva osebnih podatkov pa IP poudarja, da pomeni snemanje učencev resen poseg v zasebnost. Če lahko posnetke štejemo za osebne podatke, varovane po Splošni uredbi, ker so učenci na njih določljivi, pa je njihovo snemanje dopustno le ob obstoju ustrezne pravne podlage.

IP meni, da bi lahko edino ustrezno pravno podlago za snemanje pouka oziroma ocenjevanja predstavljal člen 6(1)(c) oziroma 6(1)(e) Splošne uredbe, torej če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca, oziroma v zvezi z izvajanjem javnih nalog. Zakonsko obveznost in javne naloge široko opredeljujejo zakoni s področja osnovnošolskega izobraževanja, med drugim Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami), ki določa obveznost šol, da zagotavljajo predvidene oblike izobraževanja, ter dolžnost učencev, da izpolnjujejo svoje šolske obveznosti. Delovne obveznosti učiteljev so nadalje opredeljene v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami), ki v 119. členu določa tudi zbiranje in obdelavo podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega in drugega dela. Snemanja učencev pa izrecno ne ureja nobeden izmed zakonov, ki urejajo šolsko delo. Prav tako privolitev v snemanje med poukom najverjetneje ne bi bila ustrezna pravna podlaga, ker gre pri tem za obvezne in neprostovoljne šolske vsebine. Zato IP meni, da za snemanje pouka v učilnicah in drugih šolskih aktivnosti ni videti ustrezne pravne podlage. Prav tako se IP sprašuje, kakšen je sploh namen takšnega snemanja pri urah pouka oziroma med spraševanjem učne snovi.

Vsak, ki meni, da kdo krši predpise s področja varstva osebnih podatkov, lahko vloži prijavo pri IP. IP nato po uradni dolžnosti izvede ustrezne inšpekcijske postopke, če iz prijave izhaja utemeljen sum kršitve določb Splošne uredbe oziroma drugih predpisov s področja varstva osebnih podatkov. Več o vložitvi prijave in inšpekcijskem nadzoru IP si lahko preberete na spletnih straneh: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlo%C5%BEitev-prijave in https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/in%C5%A1pekcijski-nadzor/.

Na koncu IP opozarja še, da lahko neupravičeno slikovno snemanje pomeni storitev kaznivega dejanja po 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20), vendar le v primeru, če bi se s snemanjem ali uporabo posnetkov občutno poseglo v zasebnost posameznika. Predlog za pregon zaradi suma nezakonitega slikovnega snemanja lahko prizadeti vloži na policiji ali pri pristojnem državnem tožilstvu.

Prav tako lahko posameznik, ki je prepričan, da se s takšnim snemanjem ali uporabo posnetkov posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, v nadaljevanju OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je posamezniku s slikovnim snemanjem ali uporabo posnetkov povzročena škoda, pa lahko le-ta od povzročitelja skladno z določbami 179. in 181. člena OZ zahteva tudi odškodnino.

Lep pozdrav,

                                                                                                     Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

                                                                                                             informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov