Namestitev lažnih kamer

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zaradi sosedovega neprimernega vedenja sprašujete, kako je z namestitvijo lažnega videonadzora. Navajate, da gre za zelo ozek pas zemljišča, ki se ga da nadzorovati brez snemanja tujega zemljišča. Sprašujete, kakšne so omejitve pri namestitvi lažnih kamer oz. kako se lahko dokaže, da kamera, lažna ali prava, ne snema tujega zemljišča?

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

Kar zadeva izvajanje videonadzora s strani posameznika, je treba uvodoma pojasniti, da se skladno z drugim odstavkom 2. člena Splošne uredbe, Splošna uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Videonadzor, ki ga posameznik izvaja iz svojega zasebnega objekta oz. iz svoje zasebne lastnine se tako praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov za osebno oz. domačo dejavnost, razen v primeru, ko se z njim snemajo tudi javne površine ali prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja. IP bi lahko inšpekcijski postopek uvedel le v primeru, ko bi obstajali konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti, česar pa zgolj obstoj kamere sam po sebi še ne izkazuje (dokaz bi bil npr. posnetek zaslonske slike kamere ali konkretni videonadzorni posnetek).

Tudi če kamera dejansko ne bi bila usmerjena zgolj na vaše zemljišče opozarjamo, da namestitev lažnih ali nedelujočih kamer, ne predstavljata kršitve določb Splošne uredbe in ZVOP-1. ZVOP-1 in Splošna uredba namreč urejata obdelavo osebnih podatkov, ki se v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, in obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi. Ob uporabi t.i. slepih kamer, ko do snemanja ne pride, zbirka osebnih podatkov ne more nastati, prav tako se ne izvaja avtomatizirana obdelava osebnih podatkov. Takšne postavitve tako ni mogoče šteti kot videonadzor v smislu ZVOP-1 in zato tudi v zvezi s postavitvijo lažnih kamer IP ni pristojen organ.

Opozarjamo pa, da lahko nameščena slepa kamera pri posameznikih povzroči občutek nadzorovanosti, zato je treba računati tudi na pritožbe posameznikov.

V kolikor bi dejansko snemali površino, ki ni v vaši lasti opozarjamo, da gre v tem primeru lahko tudi za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda.

Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20, KZ-1) lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, katerega je potrebno podati na pristojni policijski postaji.

Nekaj  informacij o vzpostavitvi videonadzora si lahko preberete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ oziroma si poiščete odgovore v že izdanih mnenjih IP s pomočjo iskalnika na www.ip-rs.si/vop.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Barbara Pirš, univ.dipl.prav.,

svetovalka pooblaščenca za preventivo