Snemanje učnih ur pouka na daljavo

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da bi nekateri starši želeli posneti določene učne ure, ki se odvijajo prek programskih orodij pri pouku na daljavo, in si jih kasneje predvajali z namenom, da bi lahko otrokom pomagali pri pisanju domače naloge, razlagi snovi. Zanima vas, kaj bi bilo treba storiti, da bi bilo takšno snemanje zakonito. Dodajate, da starši včasih ne morejo spremljati pouka z otroci, ker imajo službo, bi jim pa želeli pomagati pri izpolnjevanju šolskih obveznosti.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Poudarjamo pa še, da pri IP že teče postopek inšpekcijskega nadzora v podobni situaciji, zato lahko situacijo še toliko manj konkretno komentiramo.

Uvodoma IP pojasnjuje, da mora biti za vsako obdelavo osebnih podatkov, ki zapade pod Splošno uredbo o varstvu podatkov, podana ustrezna pravna podlaga, ki jih Splošna uredba opredeljuje v členu 6(1). Slednji določa vrste pravnih podlag, in sicer:

1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
4. obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
5. obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

V primeru, ki ga izpostavljate, ne gre za snemanje učnega procesa s strani učiteljev oziroma šole, zato naša mnenja, ki govorijo o vprašanju dopustnosti snemanja v delovnem razmerju, ne pridejo v poštev. Ali je podana katera od zgoraj navedenih pravnih podlag se IP ne more določno opredeliti v neobveznem mnenju. Poudarjamo pa, da tudi če bi bila podana katera od zgoraj navedenih podlag, Splošna uredba poudarja načelo informiranosti in transparentnosti (preglednosti) obdelave osebnih podatkov. Skrivno snemanje, pri katerem udeleženci niso obveščeni o snemanju, v nobenem primeru ni dovoljeno. Splošna uredba o varstvu podatkov tako zahteva, da morajo biti vsakomur dane določene informacije v zvezi z uporabo njegovih osebnih podatkov (»načelo preglednosti«). Tako mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, po členu 13. Splošne uredbe zagotoviti sledeče informacije:

1. identiteto in kontaktne podatke upravljavca,
2. namene in pravno podlago za njihovo obdelavo,
3. komu so bili ali bodo osebni podatki razkriti,
4. obstoj pravic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov,
5. obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov.

Glede varnosti osebni podatkov IP posebej poudarja, da mora upravljavec osebnih podatkov le-te ustrezno varovati v vseh fazah obdelave. Člen 32(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov zahteva, da morata upravljavec in obdelovalec ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja in stroškov izvajanja ter narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave, pa tudi tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, ki se razlikujejo po verjetnosti in resnosti, z izvajanjem ustreznih tehničnih in organizacijskimi ukrepov zagotoviti ustrezno raven varnosti glede na tveganje.

Splošna uredba pa vsebuje tudi določbo, da se izključuje njena uporaba v primeru, kadar gre za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja fizična oseba med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti (člen 2(2)). Glede na to, da IP ne sme v postopku izdaje mnenj presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov, se na tem mestu ne moremo opredeliti do tega, ali gre v vašem primeru za obdelavo osebnih podatkov pri izvajanju »popolnoma osebne ali domače dejavnosti«. Če bi šlo za takšno situacijo, bi bila uporaba Splošne uredbe (tako glede določb o pravni podlagi, informiranju, zavarovanju itd.) v celoti izključena. Vendar bi se vprašanje zakonitosti snemanja preselilo v polje civilnega in kazenskega prava.

Posameznik lahko na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 - UPB, 64/16 – odl. US, 20/18 – OROZ631; v nadaljevanju OZ) vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica, kadar meni, da se z določenim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice. Poleg tega lahko posameznik v primeru, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in mu je zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. in 181. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino.

IP ob tem opozarja, da neupravičeno slikovno snemanje lahko v določenih primerih pomeni tudi kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja v skladu z določbo 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08, s sprem. in dop.; v nadaljevanju KZ-1).

Za zaključek naj poudarimo še, da se pri snemanju učnih ur ne bi snemalo zgolj učitelja in otroka, katerega starši bi snemali učno uro. Snemalo bi se tudi druge otroke. Pri tem pa trčimo tudi ob pravice drugih otrok do zasebnosti oziroma pravico in dolžnost njihovih staršev, da zaščitijo pravice in interese svojih otrok.

Lepo vas pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                       

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov