Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Slikanje mladoletnih otrok

+ -
Datum: 02.12.2020
Številka: 07121-1/2020/2147
Kategorije:Fotografije kot OP, Policijski postopki, Pravne podlage, Svetovni splet

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel zaprosilo za mnenje, ali je dovoljena objava slik mladoletnih otrok na socialnih omrežjih, brez privolitve njihovih staršev, v primeru, da imajo čez obraz cenzuro. V primeru, da je odgovor ne, prosite za pojasnilo, kako lahko dokažete policiji, da se pred vašo hišo igrajo otroci brez mask.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

IP uvodoma pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ki ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I in naslednji; v nadaljevanju Ustava RS). Javna objava fotografije posameznika ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V primeru javne objave fotografije, na kateri je upodobljen posameznik, gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč.

Skladno s členom 2(1) Splošne uredbe o varstvu se njene določbe uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki se v celoti ali deloma izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, in za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi.

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v členu 4 opredeljuje osebni podatek kot katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (točka 1). Obdelava pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (točka 2).

Glede na zgoraj navedene določbe pomeni, skladno z določbami Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, fotografija osebni podatek takrat, ko fotografija določa ali omogoča določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden ter bi se posameznika dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali ko se hkrati s fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku, npr. njegovo ime in priimek, letnica rojstva in podobno. Torej, če je ločljivost fotografij dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, takšna fotografija lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. V tem primeru je za obdelavo treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago, poleg tega pa mora upravljavec zagotoviti tudi druge pogoje za obdelavo, ki jih predpisuje Splošna uredba – upravljavec mora npr. zagotoviti posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, vse informacije iz členov 13 in 14 ter sporočila iz členov 15 do 22 in 34,….

Obdelava osebnih podatkov je na podlagi člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

  1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  4. obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  5. obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Tudi kadar obstaja pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, pa se lahko ti obdelujejo le skladno z načeli v zvezi z obdelavo osebnih podatkov iz člena 5 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Tako morajo biti osebni podatki, med drugim, zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni, hkrati pa morajo biti ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

Glede na namen obdelave, ki ga navajate v zaprosilu, tj. obveščanje državnega organa o domnevnih kršitvah predpisov, morebitna objava osebnih podatkov na družbenih omrežjih, ni objektivno potrebna za doseganje navedenega namena oziroma obstajajo razumne alternative, ki omogočajo doseganje takšnega namena, zato ni mogoče ugotoviti, kaj bi bila pravna podlaga za objavo fotografij na družbenih omrežjih oziroma tovrstno obdelavo osebnih podatkov. Ob tem je potrebno opozoriti, da obdelava osebnih podatkov brez ustrezne pravne podlage pomeni kršitev določb Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov in je nezakonita.

IP na koncu dodaja, da javna objava fotografije posameznika ne predstavlja nujno (samo) kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, ampak lahko predstavlja tudi poseg v širšo pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč.

Lep pozdrav,

                                                                                    Mojca Prelesnik,

                                                                                    informacijska pooblaščenka

Žiga Veber,
državni nadzornik

za varstvo osebnih podatkov

To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija.

Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema.