Neposredno trženje na javno objavljenje e-naslove

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje glede neposrednega trženja. Sprašujete naslednje:

1) Ali lahko vaše podjetje pošlje poslovno ponudbo v elektronski obliki podjetju v 100% državni lasti za storitev, ki bi ga lahko zanimala in sicer na javno objavljen e-mail naslov na njegovi internetni strani pod oznako »Kontakt« (v obliki janez.novak@gov.si)?

2) Ali lahko npr. javna agencija oz. podjetje brez vašega izrecnega dovoljenja pošilja elektronsko pošto na vaš osebni privatni elektronski naslov, ki ni javno objavljen kot kontakt vašega podjetja ter ga hrani ali obdeluje?

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. 

V zvezi z vašim prvim vprašanjem vas napotujemo na že izdana mnenja IP glede neposrednega trženja, npr.:

- Komunikacija s poslovnimi partnerji, mnenje št. 07121-1/2020/555 z dne 31.3.2020,

- Poslovna komunikacija B2B, mnenje št. 0712-1/2019/775 z dne 4.4.2019,

- Pridobivanje e-naslovov, mnenje št. 07121-1/2020/1083 z dne 9.6.2020.

Kadar podjetje izvaja neposredno trženje na elektronske naslove posameznikov (v obliki, kot navajate, npr. janez.novak@gov.si), mora imeti pravno podlago za vnos in hrambo tega podatka v svoji zbirki. Drugi odstavek 106. člena ZVOP-1 določa, da lahko upravljavci osebnih podatkov javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, do uveljavitve posebnega zakona, ki bo uredil ta vprašanja. Kot smo poudarili v zgoraj citiranih mnenjih, uporaba zakonito objavljenih e-naslovov, ki so kot službeni naslovi objavljeni skladno s 106. členom ZVOP-1, za namene, za katere so objavljeni, načeloma ni sporna. Elektronski naslov lahko torej uporabite, v kolikor presodite, da je bil dejansko objavljen za namen, za katerega ga nameravate uporabiti. Nekaj nasvetov, na kaj morate biti pozorni pri uporabi javno dostopnih elektronskih naslovov, najdete tudi v Sporočilu za javnost IP in Agencije za komunikacijska omrežja in storitve: https://www.ip-rs.si/novice/sporocilo-za-javnost-informacijskega-pooblascenca-in-agencije-za-komunikacijska-omrezja-i-1027/.

Glede drugega vprašanja pojasnjujemo, da mora biti tudi za obdelavo vašega zasebnega e-naslova podana ustrezna pravna podlaga. Za neposredno trženje je takšen primer npr. določba drugega odstavka 158. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17, v nadaljevanju: ZEKom-1), ki določa, da fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku. Uporaba drugačnih sredstev za neposredno trženje je mogoča le s soglasjem naročnika ali uporabnika. Trženje na vaš elektronski naslov bi bilo mogoče tudi v primeru, če je ta javno objavljen na spletnih straneh (npr. LinkedIn, Facebook, Bolha, itd.) in je njegova nadaljnja obdelava za namene neposrednega trženja opredeljena v splošnih pogojih v delu, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov. V kolikor kot fizična oseba pri zadevnem podjetju niste opravili nakupa (oz. ste zavrnili uporabo svojega elektronskega naslova za neposredno trženje), oziroma niste podali soglasja za uporabo e-naslova za neposredno trženje, ali pa javno objavili svoj e-naslov kot smo pojasnili zgoraj, pravna podlaga za neposredni način trženja po e-pošti verjetno ne obstaja.

Svojo prijavo zoper morebitno nezakonito ravnanje podjetja lahko podate na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS, ki je pristojen organ za ukrepanje v zvezi z neposrednim trženjem po elektronski pošti.

V svojem vprašanju omenjate tudi pošiljanje e-sporočil s strani javne agencije. V kolikor vam javna agencija pošilja e-pošto v druge namene, kot je neposredno trženje, npr. v zvezi s konkretnimi upravnimi postopki oz. opravljanjem javnih nalog, mora biti podana ustrezna pravna podlaga po 6. členu Splošne uredbe, na primer vaše soglasje po (b) točki, izpolnitev zakonske obveznosti po (c) točki ali opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti po (e) točki prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe.

V upanju, da ste prejeli odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                              

Barbara Pirš, univ.dipl.prav.,

Svetovalka Pooblaščenca za preventivo