Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Uporaba avtokamer v osebnih vozilih

+ -
Datum: 17.10.2019
Številka: 0712-1/2019/2307
Kategorije: Moderne tehnologije, Video in avdio nadzor

Na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) ste naslovili zaprosilo za mnenje glede uporabe avtokamer v osebnih avtomobilih in o tem ali je v Republiki Sloveniji zakonsko omejena uporaba takih kamer ter na kakšen način?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam skladno z 58. členom člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) v nadaljevanju posredujemo mnenje IP v zvezi z zastavljenimi vprašanji.

Uporabe t.i. dashboard kamer (kamer nameščenih znotraj avtomobila, ki spremljajo potek vožnje) izrecno ne urejajo pravni akti, ki trenutno urejajo področje varstva osebnih podatkov. Sicer pa po mnenju IP njihova uporaba praviloma splošno ni dovoljena.

Uvodoma pojasnjujemo, da se IP izven inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka ne more in ne sme dokončno opredeljevati do zakonitosti obdelav osebnih podatkov. Zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 48. člena in 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter  2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

Uporabe t.i. dashboard kamer (kamer nameščenih znotraj avtomobila, ki spremljajo potek vožnje) izrecno ne urejajo pravni akti, ki trenutno urejajo področje varstva osebnih podatkov. Sicer pa po mnenju IP njihova uporaba praviloma splošno ni dovoljena. V skladu z novejšo prakso Sodišča EU v zadevi C-212/13, František Ryneš, se namreč uporaba video kamer za nadzor javnih površin ne more šteti kot snemanje izključno za osebno rabo, za katero se potem ZVOP-1 oziroma Splošna uredba ne bi uporabljala (izjema po prvem odstavku 7. člena ZVOP-1 oziroma točka c) drugega odstavka 2. člena Splošne uredbe). Posledično je treba uporabnika takšne kamere šteti kot upravljavca osebnih podatkov, ki mora imeti za snemanje tudi pravno podlago.

Obdelava osebnih podatkov je na namreč podlagi prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

  • posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  • obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  • obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  • obdelava je potrebna za zaščito posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  • obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  • obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Glede na to, da v posebnem zakonu izrecne pravne podlage ni, privolitve snemanih praviloma ne bo mogoče dobiti, bi v poštev (odvisno od konkretnega primera in od tega kateri subjekt bi si kamero želel namestiti) morda lahko prišla točka e) ali f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, pri čemer bi bilo treba v tem primeru tehtati konkretne primere in okoliščine ter razloge za snemanje, zato splošen odgovor ni mogoč.

ZVOP-1 v četrtem odstavku. 9. člena ZVOP-1, ki ureja pravne podlage v javnem sektorju (kamor se npr. uvrščajo tudi javni zavodi skladno z 22. točko 6. člena ZVOP-1), določa, da se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

IP ob tem opozarja, da ne gre spregledati načela najmanjšega obsega podatkov iz točke c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, ki pravi da so osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (prej načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1). Po mnenju IP se načeloma zdi sorazmerno, da bi test morda prestali vozniki določenih posebnih vozil (npr. gasilska ali reševalna vozila) na posebej nevarnih vožnjah ali prevozi v kakšnih drugih posebnih okoliščinah, težko pa bi bilo sprejeti, da bi ga prestale kamere, nameščene izključno zaradi razjasnitve okoliščin in zagotovitve dokazov za slučaj prometne nesreče. Drugi udeleženci prometa imajo namreč upravičeno pričakovanje, da samo zaradi udeležbe na javni cesti ne bodo posneti.

V posameznih primerih bi šlo lahko verjetno pri tem tudi za stalno snemanje zaposlenih oz. oseb npr. na intervenciji in najverjetneje tudi snemanje javno dostopnih območij. Zato izpostavljamo, da Splošna uredba v 3. odstavku 35. člena (obsežno sistematično spremljanje javno dostopnega območja) za takšne primere zahteva predhodno izvedbo ocene učinkov takšne obdelave v zvezi z varstvom podatkov. IP je na svoji spletni strani pripravil podstran, kjer najdete ključne informacije glede ocene učinkov.

Povezava na podstran: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/ocena-ucinka-v-zvezi-z-varstvom-podatkov/#c1915

Prav tako vas napotujemo tudi na seznam dejanj obdelav osebnih podatkov, za katere velja zahteva po izvedbi ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov po 4. odstavku člena 35 Uredbe.

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Ocene_ucinkov/Seznam_dejanj_obdelav_osebnih_podatkov__za_katere_velja_zahteva_po_izvedbi_ocene_ucinka_v_zvezi_z_varstvom_osebnih_podatkov.pdf

S spoštovanjem,

Pripravila:

Alenka Jerše, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka