Pošiljanje elektronske pošte na javno objavljene naslove podjetij

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem vas zanima, ali smete podjetjem, ki imajo javno objavljene naslove na spletni strani, pošiljati reklamno gradivo.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP pojasnjuje, da področje neposrednega trženja s sredstvi elektorske komunikacije (kamor sodi tudi elektronska pošta) urejata Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17; v nadaljevanju ZEKom-1) in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 19/15; v nadaljevanju ZEPT), ki ga nadzirata AKOS in Tržni inšpektorat RS. Iz navedenega razloga IP podaja mnenje zgolj z vidika varstva osebnih podatkov in ob tem informativno opozarja, da je treba za zakonito izvajanje neposrednega trženja zadostiti tudi pogojem navedenih predpisov. Dodajamo še, da se na evropski ravni pripravlja sprejem E-Privacy uredbe, ki bo na novo uredila to področje.

Pojasnjujemo, da so osebni podatki le tisti podatki, ki določajo posameznike oziroma so prek njih posamezniki vsaj določljivi. Splošni naslovi, kot na primer info@podjetje.si, ki so namenjeni komuniciranju s poslovnim subjektom in se ne nanašajo na določljivo fizično osebo, niso osebni podatki in zanje pravila varstva osebnih podatkov ne veljajo. Javno objavljene e-naslove posameznikov (npr. zaposlenih, ki so objavljeni na spletni strani podjetja ali organizacije, kot je ime.priimek@podjetje.si) je dopustno uporabiti tudi za pošiljanje komercialnih sporočil (neposredno trženje), če je to v skladu z namenom objave kontakta, trženjsko sporočilo pa je namenjeno organizaciji (ne posamezniku). Obdelava v navedenem primeru namreč lahko poteka na podlagi člena 6 (1f) Splošne uredbe, pri čemer se upoštevajo razumna pričakovanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, glede na njihovo razmerje do upravljavca. Iz navedenega sledi, da je zlasti od vsebine komercialnega sporočila in konteksta objave odvisno ali se javno objavljeni osebni podatek lahko uporabi za namen neposrednega trženja. Odgovornost za ustrezno uporabo podatka za namen neposrednega trženja pa je na upravljavcu.

Ob tem opozarjamo, da morate v vsakem sporočilu namenjenemu neposrednemu trženju navesti tudi, da ima posameznik (ki je sporočilo prejel), možnost »odjave« od prejemanja sporočil – posameznika je treba opozoriti na pravico po členu 21 Splošne uredbe, ki v drugem odstavku določa, da kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da kadar koli ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim za namene takega trženja, vključno z oblikovanjem profilov, kolikor je povezano s takim neposrednim trženjem. Dalje tretji odstavek določa, da kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ugovarja obdelavi za namene neposrednega trženja, se osebni podatki ne obdelujejo več v te namene.

Za lažjo predstavo glede dopustnih pravnih podlag za izvajanje neposrednega trženja je IP pripravil tudi infografiko o neposrednem trženju, ki je dostopna na spletni strani: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/infografike/Neposredno_trzenje_infografika.pdf.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                              

Neja Domnik, mag. prav.,

raziskovalka pri IP