Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

+ -
Datum: 18.10.2021
Številka: 090-300/2021
Kategorije: Ali dokument obstaja, Oblika seznanitve

POVZETEK:

Organ je zahtevi prosilca z odločbo delno ugodil. Prosilec je v pritožbi navedel, da ni prejel vseh dokumentov, kot to v izpodbijani odločbi navaja organ, prav tako mu je po njegovem mnenju bila kršena pravica do izbire oblike, v kateri želi prejeti zahtevane dokumente. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga, zato so v tem deli pritožbene navedbe prosilca neutemeljene. Glede same oblike, v kateri je prosilec prejel zahtevane dokumente (v obliki fotokopij namesto po elektronski pošti), pa je IP ugotovil, da se je prosilec odzval na vabilo organa, da zahtevane dokumente, v obliki fotokopij, prevzame na sedežu organa in temu, vse do izdaje izpodbijane odločbe, ni oporekal. IP je takšno ravnanje prosilca štel kot spremembo zahtevka po 133. členu ZUP in pritožbo prosilca tudi v tem delu zavrnil, kot neutemeljno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-300/2021/9

Datum: 18. 10. 2021

 

Informacijski pooblaščenec (v nad. IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad.: prosilec), z dne 13. 9. 2021, zoper odločbo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Metelkova ulica 4, 1000 Ljubljana (v nad.: organ), št. 090-0009/2021/2 z dne 31. 8. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

  1. Pritožba prosilca z dne 13. 9. 2021 zoper odločbo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, št. 090-0009/2021/2 z dne 31. 8. 2021, se zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilec je dne 19. 7. 2021 pri organu vložil zahtevo za posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na preureditev parka na Trgu vstaje v Rušah, in sicer dokumente:

- o zavrženju vloge Občine Ruše po preteku zakonskega roka s strani organa;

- o morebitni vlogi za kulturnovarstvene pogoje za idejno zasnovo, ki jo je izdelal projektant ….;

- o morebitni vlogi za kulturnovarstveno mnenje za projekt, ki ga je izdelal projektant ….;

- dokument, ki bi pričal, da je kulturnovarstveno mnenje za projekt …. izdano na osnovi kulturnovarstvenih pogojev za projekt (IDZ) …., ki pa ni predvideval »goloseka« in ne vkopavanja več kot polovice površine parka.

Dodatno je prosilec navedel, da je Občina Ruše dne 6. 1. 2021 zaprosila organ, da izda KVP za predmet: Preureditev parka na Trgu vstaje v Rušah. Opisala je namen preureditve območja parka, ne trga: preureditev s tlakovanjem, postavitvijo mikrourbane opreme in odstranitvijo posamičnih dreves. Organ je dne 17. 1. 2017 pozval občino, da v roku dopolni vlogo, sicer jo bo, kot nepopolno, zavrgel, česar pa občina ni storila. Vlogo je občina dopolnila šele dne 4. 12. 2017. Sledili so postopki pri organu, ki je izdal KVM za neko drugo IDZ, po vsebini povsem drugačno, a na isti lokaciji. Za to drugo IDZ niso nikoli bili izdelani KVP, pa je organ vseeno pripravil KVM, ki je v oponenci s citiranimi KVP in IDZ.

 

Dne 27. 7. 2021 je organ prosilca, po elektronski pošti, obvestil, da si, zaradi velikega obsega zahtevane dokumentacije, to lahko ogleda v prostorih organa.

 

Dne 2. 8. 2021 je organ prosilcu osebno izročil fotokopije vseh dokumentov, ki se vodijo pod št. 35107-0020/2017 in št. 35107-0755/2019.

 

Istega dne je prosilec organ, po elektronski pošti, obvestil, da je pri pregledu prejete dokumentacije ugotovil, da mu je bil izročen le del zahtevane dokumentacije, npr. ni prejel zahtevanega sklepa o zavrženju vloge Občine Ruše za izdajo kulturnovarstvenih pogojev iz leta 2017.

 

Dne 9. 8. 2021 je organ prosilcu, po elektronski pošti, pojasnil, da sklep o zavrženju vloge ni bil izdan. Pred potekom roka za dopolnitev vloge se je namreč organ sestal s predstavniki občine, ki so pojasnili, da v postavljenem roku vloge ni mogoče dopolniti, saj v tako kratkem roku ne morejo izbrati projektanta, ki bi izdelal načrt. V skladu z dogovorom in v izogib formalizmom je bilo dogovorjeno, da se počaka na dopolnitev vloge za kulturnovarstvene pogoje.

Istega dne je prosilec organ, po elektronski pošti, obvestil, da pojasnilo organa ne zadostuje in da zahteva zapis navedenega sestanka z občino oz. drugo dokumentacijo v zvezi s tem.

 

Organ je nato odločil z odločbo, št. 090-0009/2021/2 z dne 31. 8. 2021, s katero je zahtevi delno ugodil. Iz izreka in obrazložitve izpodbijane določbe izhaja, da so bili prosilcu dne 2. 8. 2021 osebno izročeni vsi dokumenti, ki se vodijo pod št. 35107-0020/2017 in št. 35107-0755/2019, zavrnjen pa mu je dostop do dokumenta iz prve alineje zahteve, ker organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 13. 9. 2021 vložil pritožbo, v kateri navaja:

  1. Prosilec je zahtevane dokumente želel prejeti po elektronski pošti, vodja OE Maribor pa mu je to pravico zavrnil ter mu povzročil dodatne stroške, saj je zahtevano dokumentacijo moral prevzeti osebno, na sedežu organa. Dokumentacije ni bilo veliko, ena kuverta, pri čemer je bila večina dokumentacije nepotrebna (bodisi jo je prosilec v preteklosti že prejel ali pa je niti ni zahteval). Nove dokumentacije, ki je prosilec še ni poznal, je bilo le pet strani. Prosilec je med drugim prejel tudi fotokopije dokumentov, ki jih ni terjal, ampak mu vseeno koristijo, so pa nepotrebni za primer pritožbe, ker se nanašajo na drugo zadevo.
  2. Vodja OE Maribor je zahteval, da si želeno dokumentacijo prosilec ogleda v prostorih organa, za kar je prosilec izrazil pripravljenost. Vodja je nato svojo zahtevo preklical in prosilcu izročil fotokopije dokumentov, pri čemer mu ni omogočil, da bi se pri organu zadržal (študiral dokumente) »vsaj pet minut«. Prosilec to razume kot očitno kršenje z zakonom zagotovljenih pravic upravičenca do informacij javnega značaja.
  3. Izpodbijana odločba je samo deloma ustrezna glede na stvarnost, in sicer toliko, v kolikor našteva, da je prosilec prevzel nenavedeno, ne citirano dokumentacijo (ni našteto, kaj je prosilec prejel).
  4. Organ je pisno priznal, da ni spoštoval svoje lastne zahteve o dopolnitvi vloge za izdajo KVP in je raje posloval prikrito, »tajno«, nedokumentirano, na osnovi »dogovorov«, o katerih ne more predstaviti nobenega zapisa, UZ, informacije, kdo se je s kom, kdaj, kje »dogovarjal«, kakšni so bili predlogi, pogoji, »koncesije«, kakšni so bili razlogi, utemeljitve, nameni, dogovori, ipd. Kljub temu je organ po pretečenem roku izdal k.v. mnenje (deloma neskladno s pogoji, ki jih pravzaprav sploh ni bilo, saj so se nanašali na drug dokument ….., pa tudi s predpisi - a to nikogar »ne vznemirja«). To se zdi tako, »kot da bi zavod najprej terjal vse lepo po abecedi, nato pa pozabil na njeno prvo črko, kot da bi spregledal, da manjka A«. Vendar je organ kljub temu jasno priznal, da vloge ni zavrgel, kot je najprej odločil, in jo je občina deset mesecev kasneje dopolnila z IDZ …. (….) in ne z IDZ ….. V izpodbijani odločbi pa je zapis, da organ s takšnim dokumentom ne razpolaga.
  5. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ navaja, da zahtevi za eksplicitno navedene dokumente »ni mogoče ugoditi, saj organ s takšnimi dokumenti ne razpolaga«. Gre za vloge za izdajo KVP in KVM za IDZ, ki jih je izdelal arhitekt ….. Ni jasno razvidno, ali takih vlog sploh ni bilo oz. ali so se kje izgubile in zato organ z njimi ne razpolaga. Če ni bilo vlog, potem tudi ni moglo biti zahtevkov za dopolnitve in ne izdaje pogojev. Ker pa so bili s strani občinskega pooblaščenca ….. k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja na UE Ruše priloženi (drugi) k. v. pogoji, ki se niso nanašali na IDZ …., se postavlja vprašanje, ali gre za zavajanje, prevaro, goljufijo, podtikanje »neprave« dokumentacije in ali je bila upravna enota zavedena in je tako izdano gradbeno dovoljenje sporno.
  6. Organ navaja, da vloge za k.v. mnenje za IDZ …. ne poseduje. Ta trditev je neresnična, saj je prosilec tako vlogo naknadno od OE Maribor prejel in jo ima arhivirano. Res, da post festum in da za PZI in ne za IDZ. Vloga je bila organu, s strani …., poslana dne 31. 5. 2021.
  7. Neresnična je še trditev, da organ ne poseduje k.v. mnenja, izdanega investitorju za projekt …., izdelanega na osnovi k.v. pogojev, izdanih dne 10. 1. 2018, na osnovi IDZ …... Prosilec je tak dokument prejel s strani OE Maribor in ga hrani.
  8. Neresnična je trditev, da se je organ pred iztekom roka za dopolnitev vloge »sestal s predstavniki občine, ki so pojasnili, da v postavljenem roku vloge ni mogoče dopolniti, saj v tako kratkem roku ne morejo izbrati projektanta ...« (v zahtevi za dopolnitev je organ zapisal, da bi zadostovala že »skica in opis posega«). Zahtevo za dopolnitev vloge je organ poslal dne 16. 2017. …. je ponudbo za idejno zasnovo poslala naslednji dan, dne 17. 1. 2017. Občina je naročilnico za IDZ poslala …. dne 24. 1. 2017. Vloga je bila dopolnjena konec leta. Prosilec se sprašuje, ali je to »običajno poslovanje organa« (in vodje OE Maribor, ki vse to podpisuje).

Pritožbo je prosilec v vednost posredoval tudi na Ministrstvo za javno upravo, s prošnjo, da strokovno oceni postopanje organa.

 

IP je dne 22. 9. 2021 prejel dopis organa, št. 090-0009/2021/5 z dne 17. 9. 2021, s katerim mu je ta odstopil pritožbo v pristojno reševanje.

 

Na podlagi poziva IP št. 090-300/2021/4 z dne 27. 9. 2021, je organ IP dne 30. 9. 2021, po elektronski pošti, posredoval dopis št. 090-0009/2021/8 z dne 30. 9. 2021, v katerem je pojasnil sledeče:

  • in 8. točka pritožbe: pritožbene navedbe se nanašajo na poslovanje organa v postopkih izdaje kulturnovarstvenih pogojev, soglasij in mnenj v zvezi z ureditvijo parka na Trgi vstaje v Rušah. Ker se te navedbe prosilca ne nanašajo na posredovanje informacij javnega značaja oz. na konkretni pritožbeni postopek, organ nanje ne odgovarja.
  • , 5., 6. in 7. točka pritožbe: v izreku izpodbijane odločbe je jasno navedeno, da se prosilcu ne more posredovati le dokumenta o zavrženju vloge (prva alineja zahteve), saj s takšnim dokumentom organ ne razpolaga. Ostali zahtevani dokumenti so bili prosilcu posredovani, kar je izrecno navedeno v izpodbijani odločbi.
  • in 2. točka pritožbe: prosilec je v zahtevi navedel, da želi dokumente prejeti po elektronski pošti, potem pa je bil povabljen na vpogled oz. da jih prevzame na sedežu organa. Po pojasnilu vodje OE Maribor so se za vpogled oz. prevzem dokumentacije določili, ker je prosilec veliko večino želenih dokumentom po elektronski pošti že prejel, na podlagi preteklih zahtev oz. korespondence po elektronski pošti, nekatere celo večkrat. Zato je bil prosilec vabljen na vpogled celotnih spisov obeh zadev, hkrati pa so mu bili skopirani in izročeni vsi dokumenti iz zadev. Prosilec je dokumente prevzel dne 2. 8. 2021.

Dopisu je organ priložil vse dokumente iz zadeve št. 35107-0020/2017 in št. 35107-0755/2019 (razen projektne dokumentacije, zaradi same velikosti dokumentov), skupaj s popisom zadev, ter celotno korespondenco med organom in prosilcem. Po zagotovilu vodje OE Maribor je bila prosilcu dne 2. 8. 2021 izročena vsa dokumentacija iz prej navedenih zadev, z izjemo projektne dokumentacije, ki pa sicer niti ni bila predmet zahteve prosilca.

 

Na podlagi elektronskega sporočila IP z dne 6. 10. 2021, je prosilec IP, dne 7. 10. 2021, po elektronski pošti, posredoval dodatna pojasnila, in sicer:

  • točka pritožbe: prosilec je priložil zaprosilo …. in korespondenco med uslužbenci organa, iz katere je razvidno, da dokumenta, zaprosilo in KV mnenje (terminologija se je v preteklosti nekoliko spremenila) obstajata in da jih organ ima – gre za dokument št. 35107-0755/2019/2.
  • točka pritožbe: prosilec je priložil prvo stran k.v. pogojev, iz katere je razvidno, da so bili KVP izdani za povsem drugo dokumentacijo, za projekt ….., avtorice …., in ne …. Gre za zlorabo IDZ ….. Ti KVP so bili predloženi upravni enoti v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, kot da so bili izdelani za projekt …., kar najbrž pomeni, da je šlo za goljufijo – gre za dokument št. 35107-0020/2017/4.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

 

IP uvodoma ugotavlja, da organ v izpodbijani odločbi, kot to pravilno navaja tudi prosilec v 3. točki pritožbe, ni točno določil dokumentov, do katerih je prosilcu omogočil dostop, ampak je navedel le št. spisov (št. 35107-0020/2017 in št. 35107-0755/2019), iz katerih so mu bili posredovani vsi dokumenti (razen projektne dokumentacije, ki pa, kot to pravilno ugotavlja tudi organ v dopisu št. 090-0009/2021/8 z dne 30. 9. 2021, niti ni bila predmet zahteve prosilca). Ne glede na ugotovljeno pomanjkljivost, pa organ s takšno opredelitvijo dokumentov ni posegel v pravice posameznika oz. prosilca, saj so bili s strani organa prosilcu posredovani vsi dokumenti, s katerimi organ razpolaga in so bili predmet zahteve prosilca pod 2., 3. in 4 alinejo.

Iz dokumentacije, ki jo je organ IP posredoval v okviru tega pritožbenega postopka, izhaja, da je organ oz. natančneje vodja OE Maribor, dne 2. 8. 2021, prosilcu izročil fotokopije vseh dokumentov iz spisa št. 35107-0020/2017 (10 strani) in št. 35107-0755/2019 (27 strani), med katerimi pa sta bila tudi dokument št. 3510-0755/2019/2 in št. 35107-0020/2017/4, na katera se prosilec sklicuje v 6. in 7. točki pritožbe. Da je prosilec prejel oba navedena dokumenta oz. vse dokumente, ki ustrezajo njegovi zahtevi iz 2., 3. in 4. alineje, kaže tudi dejstvo, da je prosilec, po pregledu celotne prejete dokumentacije, dne 2. 8. 2021, po elektronski pošti, organ obvestil, da med prejeto dokumentacijo manjka izključno dokument iz 1. alineje zahteve. Ostalemu delu prejete dokumentacije prosilec ni oporekal - takšen odziv prosilca gre tako razumeti v smeri, da je s prejeto dokumentacijo prejel vse preostale zahtevane dokumente in posledično tudi dokument št. 3510-0755/2019/2 in št. 35107-0020/2017/4. Dodatno IP ugotavlja, da so zmotne navedbe prosilca v 6. in 7. točki pritožbe, da organ v izpodbijani odločbi navaja, da ne razpolaga z vlogo za k.v. mnenje za IDZ ….in k.v. mnenjem, izdanega investitorju za projekt …., izdelanega na osnovi k.v. pogojev, izdanih 10. 1. 2018, na osnovi IDZ ….. (gre za dokument št. 3510-0755/2019/2 in št. 35107-0020/2017/4), saj organ v izpodbijani odločbi v nobenem delu ni navedel, da z navedenima dokumentoma ne razpolaga in posledično so te navedbe prosilca neutemeljene. Na te navedbe prosilca se je odzval tudi organ, v dopisu št. 090-0009/2021/8 z dne 30. 9. 2021, in jim oporekal, saj je prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente oz. vse dokumente iz dotičnih zadev, ki ustrezajo njegovi zahtevi. Organ je z izpodbijano odločbo zavrnil dostop le do dokumenta iz 1. alineje zahteve prosilca, kar je tudi izrecno navedel, vse ostale dokumente pa je prosilcu posredoval in zanje nikoli ni rekel, da z njimi ne razpolaga, kot to zmotno navaja prosilec. Da organ nedvomno razpolaga z dokumentom št. 3510-0755/2019/2 in št. 35107-0020/2017/4 ter da je prosilec oba dokumenta s strani organa že prejel, izhaja tudi iz samih pritožbenih navedb prosilca, saj prosilec v 6. in 7. točki pritožbe med drugim navaja, da je s strani organa oba dokumenta že prejel, posledično z njima nedvomno razpolaga – prvo stran dokumenta št. 35107-0002/2017/4 je prosilec npr. tudi priložil elektronskemu sporočilu z dne 6. 10. 2021.

 

Glede zahteve prosilca iz 1. alineje je IP v pritožbenem postopku, z vpogledom v popis zadeve št. 35107-0020/2017 in št. 35107-0755/2019 ter v priloženo dokumentacijo, ugotovil, da med njimi ni dokumenta, ki bi ustrezal zahtevi prosilca, kar pomeni, da organ z zahtevanim dokumentom resnično ne razpolaga. IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom, ki ga zahteva prosilec. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z njim razpolaga, vendar ga v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). Zato IP ugotavlja, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumenta, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

 

Glede pritožbenih navedb prosilca iz 1. in 2. točke, da mu organ ni omogočil pridobiti zahtevanih dokumentov v obliki oz. na način, kot je to zahteval, torej po elektronski pošti, ampak je obliko/način seznanitve izbral organ sam in mu izročil fotokopije, pri čemer so prosilcu nastali dodatni stroški, IP uvodoma pojasnjuje, da drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Po 2. odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti tudi, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Vezanost organa na prosilčevo izbiro oblike, v kateri želi prejeti informacije, izhaja tudi iz 14. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16; v nad.: Uredba), ki določa, da lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo, če je informacija javnega značaja tako v elektronski kot v fizični obliki. Če je informacija javnega značaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri čemer mu organ lahko zaračuna materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali fizične oblike v elektronsko obliko skladno s to Uredbo. Glede na navedene določbe organ nima pravice odreči prosilcu pravice do izbire oblike, v kateri želi prejeti zahtevane informacije, razen kadar tako določa zakon (npr. 2. odstavek 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico).

 

V tem delu IP opozarja tudi na 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje.

 

Na podlagi navedenega IP pojasnjuje, da sicer organ mora upoštevati obliko, v kateri želi prosilec prejeti zahtevane dokumente (v konkretnem primeru je bilo to po elektronski pošti), vendar pa v konkretnem primeru ni sporno, da prosilec v postopku od izdaje izpodbijane odločbe ni oporekal spremenjeni obliki, v kakršni je prejel zahtevane dokumente, torej v obliki fotokopij, nasprotno, vabilu organa se je prosilec odzval, na sedežu organa pa brez oporekanja prevzel fotokopije dokumentov. Prosilec tako vse do izdaje izpodbijane odločbe organa ni oporekal obliki, v kakršni je prejel zahtevane dokumente, niti organa ni obvestil, da vztraja pri obliki iz prvotne zahteve - svoje nestrinjanje z obliko, v kateri je prejel zahtevane dokumente, je prosilec izrazil šele v pritožbi. Na podlagi navedenega gre tako šteti, da prosilec spremembi zahtevka - vezano na obliko prejema zahtevanih dokumentov, ni oporekal, nasprotno, s spremenjeno obliko se je strinjal, saj se je nanjo odzval. Takšno ravnanje prosilca IP razume/šteje kot spremembo zahtevka po 133. členu ZUP. Glede na navedeno IP ugotavlja, da s spremembo oblike, v kakršni je prosilec prejel zahtevane dokumente, v konkretnem primeru ni prišlo do kršitev.

 

Glede ostalih pritožbenih navedb prosilca, ki nanašajo na poslovanje organa v postopkih izdaje kulturnovarstvenih pogojev, soglasij in mnenj v zvezi z ureditvijo parka na Trgi vstaje v Rušah, IP pojasnjuje, da konkretna problematika ne sodi v pristojnost IP, zato se IP do teh navedb ne sme in ne more opredeliti, saj so v pristojnosti drugih organov. Kot izhaja iz pritožbenih navedb, se je prosilec, s prošnjo za strokovno oceno postopanja organa, že obrnil na Ministrstvo za javno upravo.

 

Na podlagi zgoraj navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-0009/2021/2 z dne 31. 8. 2021, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka