prosilec - Ustavno sodišče RS
+ -Številka: 090-314/2020
Kategorije: Razno
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval vse zahteve za oceno ustavnosti v še odprtih zadevah, ki so jih vložili državni organi, in njihov seznam. Organ v postopku ponovnega odločanja po materialnih določbah ZDIJZ obravnaval le tisti del prosilčeve zahteve, ki se nanaša na posredovanje seznama zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov v še nerešenih zadevah, ki so jih pri Ustavnem sodišču vložili državni organi in je zahtevi v tem delu tudi ugodil. Za drugi del prosilčeve zahteve, ki se nanaša na posredovanje dokumentov iz sodnih spisov, pa je organ pa organ ni sledil stališčem n navodilom IP in vztrajal pri svojih razlogih iz prve odločbe z dne 17. 7. 2020, da ZDIJZ sploh ni uporabljiv, saj je prosilcu ne gre pravica do njih na podlagi ZDIJZ, ampak na podlagi specialnejših določb Zakona o ustavnem sodišču, zato je zahtevo v tem delu zavrnil, na podlagi določbe 22. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec z dokumenti, ki so bili predmet njegove zahteve in pritožbenega postopka, že razpolaga, saj jih je prejel 3. 11. 2020. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želel priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijane odločbe svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati in tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Posledično je IP prosilčevo pritožbo zavrgel na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
ODLOČBA:
Številka: 090-314/2020/9
Datum: 12. 4. 2021
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in 129. člena v povezavi s prvim odstavkom 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 12. 12. 2020, zoper odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Beethovnova ulica 10, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. Su-XIV-1/20-27 z dne 27. 11. 2020, izdano v postopku ponovnega odločanja, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednji
S K L E P:
- Pritožba prosilca z dne 12. 12. 2020 in njene dopolnitve z dne 12. 2. 2021, 23. 3. 2021 in 25. 3. 2021, zoper odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. Su-XIV-1/20-27 z dne 27. 11. 2020, se zavržejo.
- V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je 20. 5. 2020 na podlagi ZDIJZ od organa zahteval naslednje dokumente:
- vse zahteve za oceno ustavnosti, brez prilog, vložene pri Ustavnem sodišču s strani državnih organov, v še odprtih zadevah;
- seznam zahtev za oceno ustavnosti, vloženih pri Ustavnem sodišču s strani državnih organov, v še odprtih zadevah.
Organ je zahtevo prosilca obravnaval kot zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja in jo delno zavrnil z odločbo, št. Su-XIV-1/20-12 z dne 17. 7. 2020. Prosilcu je omogočil dostop do seznama zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov v še nerešenih zadevah, ki so jih pri Ustavnem sodišču vložili državni organi, zavrnil pa dostop do zahtev za oceno ustavnosti, brez prilog, vloženih pri Ustavnem sodišču s strani državnih organov, v še odprtih zadevah, ob sklicevanju na stališče v sodbi Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020 (v nadaljevanju sodba VSRS), da imajo pri dostopu do informacij posebna določila področne (procesne) zakonodaje (torej tudi Zakon o Ustavnem sodišču[1] in Poslovnik Ustavnega sodišča) glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ. Zato v obravnavanem primeru prosilec ne more pridobiti zahtevanih informacij na podlagi ZDIJZ.
Navedena odločba organa z dne 17. 7. 2020 je bila odpravljena z odločbo IP, št. 090-177/2020/2 z dne 23. 10. 2020, s katero je IP ugodil prosilčevi pritožbi in vrnil zadevo organu v ponovni postopek.
V ponovnem postopku je organ izdal odločbo Su-XIV-1/20-27 z dne 27. 11. 2020, s katero ni sledil stališčem IP v odločbi z dne 23. 10. 2020 in ponovno zavrnil zahtevo prosilca za dostop do zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov v še nerešenih zadevah, brez prilog, ki so jih pri Ustavnem sodišču vložili državni organi (1. točka izreka), ugodil pa je prosilčevi zahtevi v delu, ki se nanaša na posredovanje seznama zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov v še nerešenih zadevah, ki so jih pri Ustavnem sodišču vložili državni organi (2. točka izreka). V razlogih je organ navajal, da je prosilčevo zahtevo z dne 20. 5. 2020 štel kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ in ne za ponovno zahtevo kot v prvem postopku. Pojasnil je, da je prosilec v vmesnem času sicer že prišel do informacij, ki so predmet zahteve po ZDIJZ, vendar v okviru drugega postopka in na drugi pravni podlagi, in sicer na podlagi 4. člena ZUstS, ki ureja vpogled v spise Ustavnega sodišča. Zato organ meni, da ima prosilec še vedno pravni interes, da se odloči o njegovi zahtevi, ki jo je vložil po ZDIJZ, saj bi tako lahko prejel informacije, ne da bi moral trditi in izkazati, da jih potrebuje iz razlogov v 25. členu Poslovnika Ustavnega sodišča[2] (v nadaljevanju Poslovnik). Informacije, ki jih je pridobil po ZUsts, je namreč pridobil na podlagi zatrjevanega in izkazanega znanstvenoraziskovalnega proučevanja dela Ustavnega sodišča, v fizični obliki, ob zavezi o varovanju osebnih podatkov, za stroške fotokopiranja pa mu je bil v skladu s Poslovnikom in stroškovnikom Ustavnega sodišča (četrti odstavek 24. člena Poslovnika) izstavljen tudi račun. V nadaljevanju navaja razloge, zakaj ni sledil navodilom IP iz odločbe z dne 23. 10. 2020. Pri tem pojasni, da je prosilec svojo vlogo z dne 20. 5. 2020 izrecno označil kot vlogo po ZDIJZ, zato jo je uradna oseba organa kot tako tudi obravnavala, tudi ob dejstvu, da ji je bila zadeva vrnjena v ponovni postopek. Vendar je organ pri tem po materialnih določbah ZDIJZ obravnaval le tisti del prosilčeve zahteve, ki se nanaša na posredovanje seznama zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov v še nerešenih zadevah, ki so jih pri Ustavnem sodišču vložili državni organi in je zahtevi v tem delu tudi ugodil (2. točka izreka). Za drugi del prosilčeve zahteve, ki se nanaša na posredovanje dokumentov iz sodnih spisov, pa je organ vztrajal pri svojih razlogih iz prve odločbe z dne 17. 7. 2020, da ZDIJZ sploh ni uporabljiv, saj je prosilcu ne gre pravica do njih na podlagi ZDIJZ, ampak na podlagi specialnejših določb ZUstU, zato je zahtevo v tem delu zavrnil, na podlagi določbe 22. člena ZDIJZ. V nadaljevanju obširno utemeljuje, da so razlogi IP v odločbi z dne 23. 10. 2020, da za konkretni postopek ni mogoče uporabiti stališč iz sodbe VSRS, napačni, saj je sodba Vrhovega sodišča vprašanje razmerja med ZDIJZ in določbami v procesnih in drugih zakonih, ki omejujejo možnosti za vpogled v spise, ki se vodijo za potrebe postopkov pred sodišči in drugimi državnimi organi, razrešila na načelni ravni in enotno za vse sodne in siceršnje postopke pristojnih sodišč in drugih organov, glede katerih ZDIJZ vsebuje vsebinsko enake določbe, področni zakoni pa vsebinsko sorodne določbe ureditvi v Zakonu o kazenskem postopku in v Zakonu o državnem tožilstvu. Pojasnjuje še, da je po izdaji odpravljene odločbe z dne 17. 7. 2020, prosilec dne 3. 8. 2020 pri organu vložil še zahtevo za vpogled v spis po 4. členu ZUsts, v kateri je zahteval iste dokumente, kot v zahtevi, ki jo je vložil po ZDIJZ. Predsednik Ustavnega sodišča je njegovi zahtevi, vloženi na podlagi 4. člena ZUsts, ugodil iz razloga znanstvenoraziskovalnega proučevanja dela Ustavnega sodišča (drugi odstavek 25. člena Poslovnika). Prosilec je bil o navedenem obveščen z dopisom št. R-3/20-159 z dne 30. 9. 2020. Na tej podlagi mu je bila posredovana v podpis posebna izjava o varovanju osebnih podatkov, ki jo mora skladno z drugim odstavkom 24. člena Poslovnika in drugim odstavkom 15. člena Pravilnika o notranji organizaciji in pisarniškem poslovanju Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 56/11), pred vpogledom v spis podpisati oseba, ki ji je dovoljen vpogled v spis. Prosilec je navedeno izjavo podpisal in jo poslal Ustavnemu sodišču. Sprva je bilo dogovorjeno, da bo prišel po fotokopije zaprošenih dokumentov, kasneje pa, da se mu posredujejo po pošti, kar Poslovnik omogoča (tretji odstavek 24. člena). Na navedeni podlagi so mu bili zaprošeni dokumenti posredovani in prosilec jih je prejel. Pri tem pa je bila storjena administrativna napaka. Na spremnem dopisu, s katerim so bile prosilcu poslane fotokopije zaprošenih dokumentov, je bila navedena napačna opravilna številka zadeve, in sicer št. Su-XIV-1/20 (ki je številka v tej zadevi dostopa do informacij javnega značaja), namesto pravilno št. R-3/20 (ki je številka zadeve vpogleda v spis na podlagi 4. člena ZUsts). Ta napačna opravilna številka je bila nato povzeta tudi v račun, s katerim so bili obračunani stroški za izdajo fotokopij pisanj. Kadar je namreč na podlagi ZUstS odobren prepis spisa, mora stranka poravnati stroške za izdajo fotokopij pisanj v skladu s stroškovnikom Ustavnega sodišča (četrti odstavek 24. člena Poslovnika). Vse navedeno je bilo prosilcu pojasnjeno z dopisom št. R-3/20-204 z dne 10. 11. 2020. Prosilcu je bila namreč pravica dostopa do zahtevnih informacij zagotovljena v okviru drugega postopka (postopek vpogleda v spis po 4. členu ZUstS) in ob upoštevanju vseh standardov, ki jih je za spoštovanje te pravice izoblikovalo ESČP. Tako pravica dostopa do informacij javnega značaja kot tudi pravica do vpogleda v sodni spis služita uresničevanju pravice do svobode izražanja, ki jo varuje 39. člen Ustave Republike Slovenije in 10. člen EKČP. Na koncu organ še poudarja, da v delu zahteve, ki se nanaša na seznam zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov v še nerešenih zadevah, ki so jih pri Ustavnem sodišču vložili državni organi, glede katerega je bil prosilcu dostop z izpodbijano odločbo na podlagi ZDIJZ odobren, ne gre za dostop do informacij iz sodnih spisov, kot to zmotno meni IP, temveč za posredovanje podatkov o sodnih spisih oziroma posredovanje »meta podatkov« o spisih (izpodbijani akt, vlagatelj zahteve, datum vloge, vpisnik).
Prosilec je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 12. 12. 2020 iz razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava, kršitve postopka in kršitve ustavne pravice dostopa do javnih informacij in svobode izražanja. Sklicuje se na 6. točko obrazložitve izpodbijane odločbe, kjer je navedeno, da je prosilec že prišel do informacij, ki jih je zahteval po ZDIJZ, vendar v okviru drugega postopka in na drugi podlagi, ki ureja vpogled v spise Ustavnega sodišča. Pri tem navaja, da to ne drži, saj mu je organ informacije poslal v postopku Su-XIV-1/20, kar je razvidno iz spisa zadeve, iz opravilne številke na dokumentih, spremnem dopisu in kuverti. Dokaz za to je spis št. Su-XIV-1/20 pri Ustavnem sodišču. Iz njega izhaja, da je organ dokumente poslal v tej isti zadevi Su-XIV-1/20 in ne v drugi zadevi, kot v odločbi naknadno trdi. Organ je prosil za vpogled v spis, a mu je odgovoril, da osebni vpogled v spise ni mogoč. Dalje navaja, da je za dokumente res prosil tudi na drugi podlagi (zadeva R-3/20), a do danes ni prejel naprošenih dokumentov s številko R-3/20. Organ pa tudi ni trdil, da je na dokumentih, spremnem dopisu ali kuverti, ki jih je poslal prosilcu, pomotoma napisal številko Su-XIV-1/20. Iz navedenega izhaja, da je organ dokumente s konkludentno ugoditvijo po odločitvi po 144. členu ZUP poslal, za tem pa si je premislil ali pa je uradni osebi, ki je odločila in mu je dokumente poslala, nekdo naročil, naj naplete zgodbo o pomoti. Predlaga, da IP v okviru svojih pristojnosti (v okviru odločanja o pritožbi in ločeno še v inšpekcijskem postopku) opravi pregled spisov Su-XIV-1/20 in R-3/20 in ugotovi, da je organ dokumente poslal v zadevi Su-XIV-1/20 ter da je šlo za konkludentno ugoditev zahtevi po skrajšanem postopku po členu 144 ZUP. Predlaga tudi skrben pregled spisov Su-XIV-1/20 in R-3/20, da se ugotovi, ali je kdo v spise posegal, dodajal ali umikal ali spreminjal listine ali zaporedne številke listov. Pojasnjuje, da če bi informacije res dobil v postopku vpogleda v spis, informacij ne bi smel deliti z javnostjo, saj take delitve Ustavno sodišče ne dovoljuje. Zato je ključno, da IP ugotovi, da je dokumente dobil v postopku po ZDIJZ; če pa ugotovi, da jih dobil v postopku vpogleda v spis, potem ima pravni interes za izid tega postopka. Predlaga, da IP odločbo odpravi ali spremeni in odloči, da je postopek že končan, s tem ko mu je organ informacije poslal, ali odloči, da mu organ mora zahtevane informacije posredovati v elektronski obliki, oziroma podredno, da odpravi izpodbijano odločbo in vrne zadevo organu v ponovno odločanje. Podredno navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita tudi iz drugih razlogov. Pri tem se sklicuje na navedbe iz svoje prve pritožbe z dne 4. 8. 2020 in navaja, da gre za podatke, ki so po Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP) javni. To utemeljuje s sklicevanjem na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Társaság a SZabadságjogokért proti Madžarski z dne 13. 4. 2009, kjer je ESČP ugotovilo kršitev pravic prosilca, kateremu Ustavno sodišče Madžarske ni omogočilo dostopa do pobude za oceno ustavnosti zakona v odprtem postopku pred ustavnim sodiščem in kjer je ESČP med drugim zapisalo, da monopol Ustavnega sodišča nad informacijami predstavlja obliko cenzure. Do te sodbe se izpodbijana odločba ne opredeli, zato ji prosilec očita neobrazloženost. Napačno je tudi sklicevanje organa na sodbo VSRS, ki se nanaša na povsem drugačen primer, tj. na dostop do spisov v kazenskem postopku pred tožilstvom, kjer je razumljiva skrb Vrhovnega sodišča za varstvo osebnih podatkov obdolženca in drugih podatkov, ki jih hrani za učinkovit pregon. Zato je neuporabna za predmetni primer, kjer gre za dokumente iz postopka ocene ustavnosti zakona in za postopek, kjer so stranke državni organi. Zaključi, da je, glede na pogoste kršitev minimuma človekovih pravic strani organa, transparentnost postopkov, še posebno, ko so stranke postopka državni organi, v velikem javnem interesu.
Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. Su-XIV-1/20-32 z dne 23. 12. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Glede na navedbe v izpodbijani odločbi, pritožbi in določbe prvega odstavka 10. člena ZInfP, je IP organ s pozivom, št. 090, 314/2020/3 z dne 9. 2. 2021 pozval na predložitev dokumentov, ki so bili predmet prve alineje prosilčeve zahteve z dne 20. 5. 2020 in ga prosil, naj izkaže, ali je prosilcu te dokumente že posredoval, in če, katere, kdaj, in na kateri pravni podlagi.
Prosilec je nato dne 12. 2. 2021 pritožbo dopolnil s svojimi ugotovitvami, do katerih je prišel po pregledu dokumentov, v spisih Su-XIV-1/20 (prosilčev postopek po ZDIJZ) in R-3-20 (prosilčev postopek po ZUstS), ki mu jih je posredoval organ.
Organ je na poziv IP odgovoril z dopisom št. Su- XIV-1/20 z dne 18. 2. 2021, s katerim je IP posredoval zahtevane dokumente in pojasnil postopek s prosilčevo zahtevo z dne 20. 5. 2020, ki ga je obravnaval v postopku pod št. Su-XIV-1/20 in v katerem je bila v ponovnem postopku izdana izpodbijana odločba. Dalje je pojasnil, da je prosilec 3. 8. 2020 pri organu vložil še zahtevo za vpogled v spis po 4. členu ZUstS, v kateri je zahteval iste dokumente kot v zahtevi, ki jo je 20. 5. 2020 vložil po ZDIJZ. Predsednik Ustavnega sodišča je njegovi zahtevi, vloženi na podlagi 4. člena ZUstS, ugodil iz razloga znanstvenoraziskovalnega proučevanja dela organa, na podlagi drugega odstavka 25. člena Poslovnika, o čemer je bil prosilec obveščen z dopisom št. R-3/20-159 z dne 30. 9. 2020. Na tej podlagi mu je bila posredovana v podpis posebna izjava o varovanju osebnih podatkov,
ki jo mora skladno z drugim odstavkom 24. člena Poslovnika in drugim odstavkom 15. člena
Pravilnika o notranji organizaciji in pisarniškem poslovanju Ustavnega sodišča[3] (v nadaljevanju Pravilnik), pred vpogledom v spis podpisati oseba, ki ji je dovoljen vpogled v spis. Prosilec je navedeno izjavo podpisal in jo poslal Ustavnemu sodišču. Sprva je bilo dogovorjeno, da bo prišel po fotokopije zaprošenih dokumentov, kasneje pa, da se mu posredujejo po pošti, kar Poslovnik omogoča (tretji odstavek 24. člena Poslovnika). Na navedeni podlagi so mu bili zaprošeni dokumenti posredovani dne 3. 11. 2020, z dopisom, št. Su-XIV-1/20-24. Pri tem pa je bila storjena administrativna napaka. Na spremnem dopisu, s katerim so bile prosilcu poslane fotokopije zaprošenih dokumentov, je bila navedena napačna opravilna številka zadeve, in sicer št. Su-XIV-1/20 (ki je številka v zadevi dostopa do informacij javnega značaja), namesto pravilno št. R-3/20 (ki je številka zadeve vpogleda v spis na podlagi 4. člena ZUstS). Ta napačna opravilna številka je bila nato povzeta tudi v račun, s katerim so bili obračunani stroški za izdajo fotokopij pisanj, izdani na podlagi četrtega odstavka 24. člena Poslovnika). Da je bila storjena administrativna napaka, je razvidno tudi iz popisov spisov v zadevah št. Su-XIV-1/20 in št. R-3/20, iz katerih izhaja, da je bil dopis št. Su-XIV-1/20-24 z dne 3. 11. 2020 (skladno z prvim odstavkom 88. člena Pravilnika) označen kot pomotni vpis
in prenesen v vpisnik št. R-3/20, pod redno številko 196. Vse navedeno je bilo prosilcu
pojasnjeno z dopisoma št. R-3/20-204 z dne 10. 11. 2020 in št. R-3/20-257 z dne
21. 12. 2020, ki ju je organ tudi priložil svojemu odgovoru. Dalje je organ še pojasnil, da je prosilec, po tem, ko so mu bili 3. 11. 2020 posredovani dokumenti (zaprošeni z vlogo z dne 3. 8. 2020), 9. 11. 2020 vložil še eno elektronsko vlogo, v kateri je prosil, da mu
organ v elektronski obliki posreduje vse pobude in zahteve za oceno ustavnosti in
zakonitosti predpisov v še nerešenih zadevah, brez prilog, ki so jih pri Ustavnem sodišču vložili
državni organi in ki mu jih Ustavno sodišče do tistega trenutka še ni posredovalo. Predsednik
Ustavnega sodišča je njegovi prošnji na podlagi 4. člena ZUstS v zvezi s 25. členom Poslovnika ugodil in dovolil tudi, da se prosilcu kopije zaprošenih dokumentov posredujejo po
elektronski pošti. Prosilec je bil o tem obveščen z dopisom št. R-3/20-221 z dne 20. 11. 2020
Tudi v tem postopku je bila prosilcu posredovana v podpis posebna izjava o
varovanju osebnih podatkov (drugi odstavek 24. člena Poslovnika in drugi odstavek 15. člena
Pravilnika), ki pa je prosilec do tega dne, ko je bil sestavljen ta odgovor, organu podpisane ni vrnil, zaradi česar bi bilo mogoče sklepati, da nima več interesa po pridobitvi zahtevanih informacij. Glede
na to, da prosilec ni podpisal izjave o varovanju osebnih podatkov, ki jo mora pred vpogledom
v spis podpisati oseba, ki ji je dovoljen vpogled v spis, mu Ustavno sodišče dokumentov,
zahtevanih v vlogi z dne 9. 11. 2020, ni posredovalo.
IP je navedeni dopis organa posredoval prosilcu v izjasnitev na podlagi 9. člena ZUP (dopis, št. 090-314/2020/6 z dne 25. 2. 2021). Na kar je prosilec odgovoril po poteku postavljenega roka z vlogo z dne 23. 3. 2020 in ponavljal svoje navedbe iz prejšnjih vlog ter navajal, da v zvezi z dopisom z dne 3. 11. 2020, s katerim je prejel zahtevane dokumente, ni bila storjena »administrativna napaka«, ampak to dokazuje, da je dokumente prejel v postopku po ZDIJZ. Kasneje pa si je organ premislil, opredelil svoje dejanje kot napako in z belilom prekrival vpisnike. Dne 25. 3. 2020 je prosilec IP posredoval še eno vlogo, naslovljeno »dopolnitev pritožbe«, v kateri je podal primerjalnopravno ureditev dostopa do sodnih spisov v ZDA, Združenem Kraljestvu in pred ESČP.
K I .točki izreka:
IP je kot organ druge stopnje, v skladu s prvim odstavkom 246. členom ZUP, dolžan po uradni dolžnosti opraviti preizkus pritožbe (če je pritožba dovoljena, če ni prepozna in če jo je vložila upravičena oseba) in če pritožbe ne zavrže, vzame zadevo v vsebinsko reševanje.
Iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju, je IP odločil, da je v konkretnem primeru treba zavreči tudi pritožbo prosilca z dne 12. 12. 2020.
Iz 2. točke prvega odstavka in drugega odstavka 129. člena ZUP, v povezavi s prvim odstavkom 246. člena ZUP, izhaja, da IP kot pritožbeni organ preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. Če so podani prej navedeni razlogi, lahko IP pritožbo zavrže kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe.
Vsakdo, ki v pritožbenem postopku zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s pritožbo v upravnem postopku izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, kot to velja za postopek po ZDIJZ, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka.
V obravnavni zadevi je nesporno, da prosilec z dokumenti, ki so bili predmet njegove zahteve, že razpolaga, saj jih je prejel 3. 11. 2020. Organ v izpodbijani odločbi sicer navaja, da je prosilec te dokumente prejel v okviru postopka, ki ga je organ vodil po določbah 4. člena ZUstS in drugega odstavka 25. člena Poslovnika, na podlagi prosilčeve vloge z dne 3. 8. 2020 in ima zato še vedno pravni interes, da se odloči o njegovi zahtevi, ki jo je vložil po ZDIJZ, saj je informacije po ZUstS pridobil na podlagi zatrjevanega in izkazanega znanstvenoraziskovalnega proučevanja dela organa, v fizični obliki, ob zavezi o varovanju osebnih podatkov in ob plačilu stroškov, ki so mu bili zaračunani na podlagi Stroškovnika organa. Organ je v izpodbijani odločbi in v dopisu, št. Su-XIV-1/21-1 z dne 18. 2. 2021 sicer pojasnil, da je pri posredovanju teh dokumentov, z dopisom z dne 3. 11. 2020, prišlo do administrativne napake, saj je bil ta dopis oštevilčen s številko Su-XIV-1/20, ki je sicer številka pod katero se je vodila prosilčeva zahteva po ZDIJZ z dne 20. 5. 2020, namesto s številko, R-3/20, ki je številka zadeve, ki jo je organ obravnaval v zvezi s prosilčevo vlogo z dne 3. 8. 2020, na podlagi 4. člena ZUstS, kot vpogled v spis. Prosilec pa je v pritožbenem postopku zatrjeval, da je z dopisom z dne 3. 11. 2020 zahtevane dokumente dobil na podlagi ZDIJZ in od IP zahteval, da, ob pregledu spisov Su-XIV-1/20 in R-3/20, ugotovi, da mu je organ dokumente poslal v zadevi po ZDIJZ ter da je šlo za konkludentno ugoditev njegovi zahtevi po ZDIJZ po skrajšanjem postopku v smislu določbe 144. člena ZUP.
IP najprej poudarja, da je postopek po ZDIJZ poseben upravni postopek, ki ne predvideva odločanja po skrajšanjem postopku v smislu 144. člena ZUP. Dalje IP pojasnjuje, da je sicer vpogledal v popise obeh spisov (Su-XIV-1/20 in R-3/20) in ugotovil, da so bili v njih narejeni popravki. Prav tako je vpogledal v dopis organa z dne 3. 11. 2020 in ugotovil, da je ta res oštevilčen z s številko Su-XIV-1/20-24 , ki je številka zadeve, ki jo organ vodi v zvezi s prosilčevo zahtevo po ZDIJZ, vendar pa se IP v okviru svojih pristojnosti ne more in ne sme spuščati v način vodenja in knjiženja zadev organa. Glede na to, da je organ izpodbijano odločbo, s katero je prosilcu zavrnil dostop do teh dokumentov po ZDIJZ izdal 27. 11. 2020, torej po tem, ko je z dopisom z dne 3. 11. 2021 prosilcu posredoval dokumente, je IP, zaključil, da prosilec z dopisom z dne 3. 11. 2020 zahtevanih dokumentov ni prejel po ZDIJZ.
Vendar pa navedena ugotovitev niti ni pomembna in ne spremeni nespornega dejstva, da je prosilec dokumente, ki so bil predmet njegove zahteve po ZDIJZ, prejel dne 3. 11. 2020 in je torej z njim v času vložitve pritožbe z dne 12. 12. 2020 že razpolagal. To pomeni, da je prosilec v času vložitve pritožbe že razpolagal s tistim, do česar je želel priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijane odločbe svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati. Prosilec tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje tega pritožbenega postopka. IP mora po uradni dolžnosti paziti, da pravni interes obstaja ves čas postopka.
IP je že večkrat zavzel stališče, da isti prosilec v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati istih informacij javnega značaja, saj za to nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njegovi zahtevi za dostop že ugodeno in so mu bile zahtevane informacije javnega značaja že posredovane, tako da z njimi dejansko razpolaga. Če so bile zahtevane informacije prosilcu posredovane, namreč ta v pritožbenem postopku svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Tako stališče je IP npr. zavzel v odločbi št. 0900-77/2007/4 z dne 24. 5. 2007, št. 090-184/2015 z dne 9. 2. 2016, št. 0902-9/2018 z dne 21. 12. 2018, št. 090-41/2019 z dne 20. 2. 2019.
Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče RS, npr. v sklepu št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011, iz katerega izhaja, da če je akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, že bil odpravljen in tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožeče stranke ne bi v ničemer izboljšala, ta ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka in je tožbo posledično treba zavreči. Podobno izhaja iz sklepa Upravnega sodišča RS, št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. V predmetni zadevi je sodišče ugotovilo, da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. Tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka, zato je njeno tožbo treba zavreči.
Upoštevajoč zgoraj navadne ugotovitve in razloge IP ter stališča upravnosodne prakse, IP zaključuje, da prosilec v predmetni zadevi nima več pravovarstvenega interesa, ker je predmetne dokumente, ki jih je zahteval kot informacije javnega značaja, že prejel. Pri tem ni pomembno, na kakšni pravni podlagi je prosilec te dokumente prejel. Namen postopka po ZDIJZ je namreč dostop oziroma seznanitev prosilca z dokumenti, ki jih zahteva. Ta namen je bil dosežen s tem, ko je prosilec te dokumente prejel, pa čeprav na drugi pravni podlagi in celo v večjem obsegu, do katerega bi bil verjetno upravičen ob upoštevanju izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ.
Ob ugotoviti, da pravni interes ne obstaja več, IP sicer ne presoja utemeljenosti pritožbe po vsebini, vendar pa poudarja, da predmetna odločitev ne prejudicira odločitve, da so stališča organa v izpodbijani odločbi po vsebini pravilna. Ker mora IP ves čas pritožbenega postopka po uradni dolžnosti paziti, da so izpolnjeni vsi formalni pogoji za vodenje pritožbenega postopka in ker je v obravnavani zadevi ugotovil, da je treba prosilčevo zavreči na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, se ni bil pristojen vsebinsko spuščati v obravnavo zadeve in se posledično do drugih pritožbenih navedb ni opredelil.
Na koncu IP še pojasnjuje, da odločitev, da prosilec nima pravnega interesa za vložitev obravnavane pritožbe, posledično velja tudi na prosilčeve vloge z dne 12. 2. 2021, 23. 3. 2021 in 25. 3. 2021, vse naslovljene »«Dopolnitev pritožbe…«, za katere pa IP tudi ugotavlja, da so bile poleg tega vložene prepozno. Iz podatkov spisa IP namreč ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba prosilcu vročena 30. 11. 2020, kar pomeni, da se je 15-dnevni rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijano odločbo iztekel 15. 12. 2020. Glede na navedeno IP po poteku roka za vložitev pritožbe navedenih dopolnitev pritožbe ni bil dolžan obravnavati po vsebini (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 912/2004 z dne 24. 7. 2008 in sodba Upravnega sodišča RS, II U 182/2015 z dne 13. 1. 2016) in jih mora zavreči kot prepozne na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP. Prav tako je prosilec vlogo z dne 23. 3. 2021 vložil tudi po poteku roka, ki mu ga je za izjasnitev glede navedb organa postavil IP v dopisu, št. 090-314/2020/6 z dne 25. 2. 2021.
K II. točki izreka:
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve tega sklepa na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20, v nadaljevanju ZUstS.
[2] Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20.
[3]Uradni list RS, št. 93/03 in 56/11.