prosilec - Urad Vlade RS za komuniciranje

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ prosilcu zavrnil odgovore na vprašanje po ZMed glede imen in priimkov pogodbenih strank in študentov, ki so delali pri organu. zaradi izjeme varstva  osebnih podatkov. V pritožbenem postopku je IP primarno ugotovil, da je pritožba dovoljena, saj odgovori na vprašanje izhajajo iz dokumenta. Nadalje je IP ugotovil, da je organ, pri vprašanju, ali obstaja zakonska podlaga za razkritje imen in priimkov fizičnih oseb kot pogodbenih strank ter imen in priimkov študentov, vezal svojo odločitev oz. zavrnitev zgolj na ugotovitev, da ne gre za javne uslužbence, pri čemer pa je opustil presojo, ali je osebne podatke mogoče razkriti v povezavi s porabo javnih sredstev, na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar predstavlja zmotno uporabo materialnega prava. Za razkritje imen in priimkov pogodbenih strank in študentov, tako ni pogoj, da mora biti ta oseba javni uslužbenec, kot si je zmotno razlagal organ, ampak je ključno, da je oseba navedena v povezavi s porabo javnih sredstev, kot je bilo to podano v obravnavanem primeru, zaradi česar te osebe ne morejo pričakovati varovanja  svojih osebnih podatkov. O javnosti porabe javnih sredstev je mogoče govoriti le, če je ta povezana s konkretnim posameznikom, za katerega je možna identifikacija, zato je tudi ime in priimek osebe, ki je prejela takšno plačilo, prosto dostopna informacija javnega značaja.

ODLOČBA:

Številka: 090-95/2021/3

Datum: 6. 4. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec) z dne 11. 3. 2021, zoper odgovor z dne 3. 3. 2021 in 10. 3. 2021, Republike Slovenije, Urada Vlade RS za komuniciranje, Gregorčičeva ulica 25, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 11. 3. 2021 zoper odgovor organa z dne 3. 3. 2021 in 10. 3. 2021 se ugodi in se izpodbijani odgovor v zavrnilnem delu odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe, po elektronski pošti, posredovati naslednje dokumente oz. Excelovi tabeli:

- »ZDIJZ-Seznam študentov 1ŠS in 9 Workforce«,

- »Pogodbe od 13. 3. 2020 dalje«, vključno z imeni in priimki fizičnih oseb in s.p.-jev.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 26. 2. 2021 na organ naslovil elektronsko sporočilo z naslednjimi vprašanji:

1) S kom vse je Ukom sklenil pogodbe v obdobju od 13. 3. 2020 (s katero fizično oz. pravno osebo, kdaj in kolikšna je vrednost pogodbe)?

2) Kdo vse je oz. je bil od 13.3.2020 zaposlen v Ukomu bodisi prek pogodbe o zaposlitvi bodisi prek študentskega dela ali dela prek s.p.?

3) Koliko denarnih sredstev je Ukom v obdobju od 13.3.2020 izplačal Študentskemu servisu? Za katere zaposlene konkretno?

Organ je dne 3. 3. 2021 odgovoril, da prilaga odgovore. Prosilec je dne 9. 3. 2021 organ prosil za dodatna pojasnila glede pogodb. V tabeli, ki jo je organ posredoval, je več postavk, pri katerih ni jasno, na katerega poslovnega partnerja se nanašajo. Prosilec je zato organ prosil, če bi lahko, v izogib nesporazumu, preveril podatke in poslal popravljeno tabelo. Glede študentov pa je prosilec ponovno prosil tudi za posredovanje imen študentov, ki so delali prek napotnic agencije Workforce, in osebe, ki je prejela 8.433,92 evra. V nasprotnem primeru se bo obrnil na IP. Glede na to, da se organ v celoti financira iz državnega proračuna, gre za absolutni javni interes.

Organ je dne 10. 3. 2021 glede pogodb odgovoril, da določenih podatkov pri seznamu pogodb ni priložil zaradi varstva osebnih podatkov. Glede študentov pa je organ odgovoril, da kot je že zapisal v prvotnem odgovoru, na podlagi študentskega dela so na Ukomu v letu 2020 imeli zaposlenega 1 študenta. Strošek njegovega dela je znašal 8.433,92 € (v obdobju od 18. 5. do 30. 9. 2020). V obdobju od marca 2020 do marca 2021 je organ za delo v klicnem center za covid-19 angažiral 154 študentov. Za študentsko delo v klicnem centru so bila zagotovljena dodatna sredstva iz proračunske rezerve. Imen študentov ne prilaga, ker gre za osebne podatke (študentje niso javni uslužbenci).

Prosilec je dne 11. 3. 2021 vložil pritožbo na IP, v kateri je navedel, da ima določene težave pri pridobivanju odgovorov na vprašanja od vladnega Urada za komuniciranje (Ukom). Zaprosil jih je za posredovanje podatka o tem, s kom vse so sklenili pogodbe o sodelovanju v obdobju od 13.3.2020. Vendar so se odločili, da ne bodo razkrili imen fizičnih oseb ali s.p., s katerimi sodelujejo. In to čeprav so 100-odstotno financirani iz proračuna. Enak odgovor je prosilec prejel tudi na ponovno prošnjo za razkritje teh podatkov. Zato je prosilec prosil IP, da sproži ustrezne postopke, na podlagi katerih bo Ukom v celoti odgovoril na njegova vprašanja. Prosilec je nadalje navedel, da ima težave tudi pri pridobivanju naslednjih pojasnil, in sicer je zaprosil za posredovanje imen študentov, s katerimi so sodelovali v obdobju od 13. 3. 2020. Poudaril je, da ga zanimajo samo imena osmih študentov, ki so delali prek agencije Workforce, in enega, ki je delal prek Študentskega servisa. Organ ne potrebuje poslati imen študentov, ki so delovali v okviru klicnega centra. Ker se je organ odločil, da teh podatkov ne bo razkril, je prosilec prosil IP, da sproži ustrezne postopke, na podlagi katerih bo Ukom v celoti odgovoril na vprašanja.

IP je z dopisom z dne 12. 3. 2021, št. 092-46/2021/2, odstopil pritožbo organu in ga pozval, da ravna v skladu z 240. členom ZUP (in dalje). V primeru, da bo postopal po 245. čl. ZUP ter bo pritožbo posredoval v reševanje IP, mora z odstopom pritožbe posredovati tudi vso dokumentacijo, ki se tiče zadeve, torej tudi dokumente, iz katerih izhajajo informacije, ki so predmet zahteve prosilca, v izvorni obliki, brez izločanja. Pri tem je IP pojasnil, da je pritožba dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta (8. odst. 45. člena ZMed).

Organ je z dopisom z dne 18. 3. 2021, številka: 090-1/2021/30, poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Ob tem je navedel, da je ponovno pregledal navedbe novinarja  in zbral vse podatke, ki jih je zahteval medij. Organ vztraja, da gre za osebne podatke in jih zato niti po obvestilu IP o prejeti pritožbi, ni posredoval mediju. Skladno s tem odstopa pritožbo medija v reševanje in posreduje dokumentacijo, ki jo želi pridobiti medij. Organ je ob tem še pojasnil, da je mediju predal seznam vseh pogodb, sklenjenih v obdobju od 13. 3. 2020 do 1. 3. 2021, kjer je izbrisal imena fizičnih oseb (ali v rubriki Poslovni partner ali v rubriki Predmet pogodbe). V prilogi je organ poslal seznam pogodb z izbrisanimi osebnimi podatki (kar je prejel medij) in seznam pogodb z vsemi podatki. Nadalje je organ še navedel, da je mediju pojasnil, da so od marca 2020 naprej imeli samo 1 študenta, ki je delal na Ukomu (le-ta ni bil študent medicine), medtem ko je Ukom iz sredstev proračunske rezerve financiral študentsko delo v klicnem centru za covid-19, kjer so delali študentje medicine. Do 1. marca 2021, ko je pripravili odgovor je organ za informiranje javnosti glede covida-19 in vladnih ukrepov za omejevanje epidemije angažiral 154 študentov medicine, medtem ko je na Ukomu delal samo 1 študent (njegovo delo je bilo grafično oblikovanje). V prilogi je organ poslal poimenski seznam vseh študentov, katerih delo v letu 2020 in 2021 je financiral organ. Prek katerega študentskega servisa delajo študentje, se odločijo študentje sami. Organ meni, da je zahteva medija po razkritju osebnih podatkov študentov, ki so v letu 2020 in 2021 delali prek študentskih napotnic in katerih delo je financiral organ, neupravičena. Vztraja, da gre za osebne podatke in da ne gre za zadostni javni interes za razkritje osebnih podatkov. Če bi bili podatki o študentih javni, zakaj jih ne objavi kar matična fakulteta, tudi študij se namreč financira iz proračunskih sredstev.

Pritožba je utemeljena.

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in ZMed, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj so predmet presoje informacije v zvezi s sklenjenimi pogodbami in glede dela študentov pri organu.

Preizkus pritožbe

IP ugotavlja, da je organ dne 3. 3. 2021 in nato še 10. 3. 2021 prosilcu delno zavrnil odgovore na vprašanja z navedbo, da gre za osebne podatke, do katerih medij ni upravičen. V skladu z 8. odstavkom 45. člena ZMed je IP štel omenjeni odgovor kot zavrnilno odločbo.

Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Na podlagi navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP vedno omejen na naslednji zaporedni fazi:

- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in

- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ.

Organ je že ob odstopu pritožbe posredoval seznam pogodb s podatki, do katerih je zavrnil dostop, prav tako pa tudi seznam vseh študentov, katerih delo je v letu 2020 in 2021 financiral organ. Ker je prosilec v okviru prošnje za dodatna pojasnila, dne 9. 3. 2021 svoje vprašanje skrčil na posredovanje imen študentov, ki so delali prek napotnic agencije Workforce, in osebe, ki je prejela 8.433,92 evra študente, je organ, na poziv IP, posredoval še dodatne informacije glede študentov, ki so pred 1. marcem 2021 delali pri organu z napotnico študentskega servisa Workforce in ime in priimek osebe, ki je prejela 8.433,92 evra. Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da odgovori na ta vprašanja izhajajo iz naslednjih dokumentov oz. Excelovih tabel: »ZDIJZ-Seznam študentov 1ŠS in 9 Workforce« ter »Pogodbe od 13. 3. 2020 dalje«, kar pomeni, da je pritožba dovoljena.

Glede izjeme varstva osebnih podatkov

V nadaljevanju je IP opravil vsebinski preizkus z vidika obstoja morebitnih izjem iz 5.a člena in 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se je pri delni zavrnitvi odgovorov na vprašanja skliceval na varstvo osebnih podatkov.

IP se z odločitvijo organa ne strinja. Pri obravnavi zahtevane informacije je treba upoštevati določbo prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz prvega odstavka tega člena (torej tudi izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. n 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V konkretnem primeru so predmet presoje imena in priimki fizičnih oseb in s.p.- jev, ki so z organom sklenili pogodbe, na podlagi katerih je prišlo do porabe javnih sredstev ter imena in priimki študentov, ki so za delo pri organu prav tako prejeli javna sredstva. Gre torej za podatke, ki so neposredno povezani s porabo javnih sredstev, zaradi česar v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ ne sodijo med varovane osebne podatke. Glede na navedeno imena in priimki pogodbenih strank in študentov v povezavi s prejetim izplačilom ali samo z informacijo, da so prejemniki proračunskih oz. javnih sredstev, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, temveč gre za informacijo javnega značaja, ki je prosto dostopna. Poraba javnih sredstev, ki sicer ne zajema samo proračunskega denarja, temveč je treba  pojem razlagati široko (v skladu s sodno prakso), je seveda vezana na konkretnega prejemnika proračunskih sredstev, ki je lahko pravna ali fizična oseba. Anonimno razkrivanje izplačil, brez navedbe imena in priimka fizične osebe, zagotovo ne zadosti nadzorni funkciji, ki jo je želel doseči zakonodajalec z navedeno določbo ZDIJZ, ki je ravno zato presegla nekatere z zakonom določene izjeme iz 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ (tudi varstvo osebnih podatkov). Pri čemer pa ni dvoma, da organ kot organ državne uprave razpolaga z javnimi sredstvi in temu organ niti ne oporeka.

IP ugotavlja, da je organ, pri vprašanju, ali obstaja zakonska podlaga za razkritje imen in priimkov fizičnih oseb kot pogodbenih strank ter imen in priimkov študentov, vezal svojo odločitev oz. zavrnitev zgolj na ugotovitev, da ne gre za javne uslužbence, pri čemer pa je opustil presojo, ali je osebne podatke mogoče razkriti v povezavi s porabo javnih sredstev, na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar predstavlja zmotno uporabo materialnega prava. Zakonitost obdelave zahtevanih informacij je namreč treba preizkusiti z vidika celotne določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot specialna določba posega v osebne podatke (in tudi druge izjeme), ne samo v primeru podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca temveč tudi, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Takšni podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo.

Za razkritje imen in priimkov pogodbenih strank in študentov, tako ni pogoj, da mora biti ta oseba javni uslužbenec, kot si zmotno razlaga organ, ampak je ključno, da je oseba navedena v povezavi s porabo javnih sredstev, kot je to podano v obravnavanem primeru, zaradi česar te osebe ne morejo pričakovati varovanja  svojih osebnih podatkov. Ko govorimo o transparentnosti porabe javnih sredstev, se ta ne nanaša samo na javne uslužbence, javne funkcionarje ali na pravne osebe, temveč na vse osebe, ki so povezane s porabo javnih sredstev, saj je le na tak način zagotovljen ustrezen nadzor javnosti nad gospodarno porabo javnega denarja in preprečevanjem korupcije. Kot rečeno, je torej o javnosti porabe javnih sredstev mogoče govoriti le, če je ta povezana s konkretnim posameznikom, za katerega je možna identifikacija, zato je tudi ime in priimek osebe, ki je prejela takšno plačilo, prosto dostopna informacija javnega značaja.

Ker glede na navedeno zatrjevana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ ni podana, je organ dolžan prosilcu posredovati zahtevane informacije, na način, da mu posreduje Excelovi tabeli:

- »ZDIJZ-Seznam študentov 1ŠS in 9 Workforce«

- »Pogodbe od 13. 3. 2020 dalje« vključno z imeni in priimki fizičnih oseb in s.p.-jev.

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop do zahtevanih informacij, kar pomeni, da je organ napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odgovor organa z dne 3. 3. 2021 oz. 10. 3. 2021 v zavrnilnem delu odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevane informacije, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed, ki določa, da mora organ odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe, je organ dolžan prosilcu posredovati dokumente, kot izhaja iz izreka te odločbe, v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe.

V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka