prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Organ je na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ kot šikanozne zavrnil štiri prosilčeve zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku potrdil odločitev organa, ker je presodil, da so bile vse širiti prosilčeve zahteve šikanozne do mere, da pomenijo zlorabo dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec je v njih presegel meje dostojne kritike in primernega izražanja v upravnih postopkih.  V štirih zahtevah šikanozne navedbe predstavljajo jedro same vloge, kar rezultira v tem, da se sicer zakonsko določene obvezne sestavine same zahteve za dostop do informacij javnega značaja med njimi izgubijo., S tem pa tudi sam namen ZDIJZ, ki je v zagotoviti javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanju uresničevanja pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.

ODLOČBA:

Številka: 090-32/2021/2

Datum: 4. 3. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 26. 1. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2021-23 z dne 22. 1. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 26. 1. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-1/2021-23 z dne 22. 1. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je na organ naslovil štiri zahteve za dostop do informacij javnega značaja, in sicer z dne 8. 1. 2021, 10. 1. 2021, 11. 1. 2021 in 13. 1. 2021.  

Organ je z odločbo, št. 090-1/2021-23 z dne 22. 1. 2021 navedene štiri zahteve zavrnil s sklicevanjem na določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Navajal je, da je vsebina predmetnih zahtev šikanoznega značaja. Vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, pa že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Skliceval se je tudi na določbe prvega odstavka 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju[1], iz katere izhaja, da organ na šikanozne dopise ne odgovarja.

Prosilec je zoper odločbo organ vložil pritožbo, v kateri je navajal, da jo kategorično prereka. Navajal je, da sta bili z njo mimo materialnih dejstev uničeni njegovi vlogi z dne 10. 1. 2021 in 13. 1. 2021 in da je izpodbijana odločba odraz neizvajanja zakonodaje s strani organa in sistematičnega kršenja ustavne norme enakosti pred zakonom. Dalje je podajal še navedbe glede njegovih inšpekcijskih postopkov pri organu, ki pa s samo presojo izpodbijane odločbe nimajo nobene zveze, zato jih IP na tem mestu ne povzema. Sprašuje se, na kakšen način je uradna oseba preverila, da sta njegovi vlogi šikanoznega značaja. IP predlaga, da v pritožbenem postopku pozove uradno osebo organa, da se o tem vprašanju izjasni, saj bo njen odgovor odločilnega pomena za nadaljevanje postopka. Podrobneje se opredeljuje do svojih navajanj v zahtevah z dne 10. 1. 2021 in 13. 1. 2021 in navaja, da so resnične in da je z njimi skušal le prikazati nezakonito ravnanje organa. IP predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo in organu naloži posredovanje zahtevanih dokumentov, ki jih potrebuje za dokazovanje pred sodiščem, kjer teče postopek glede odškodnine v zvezi z nezakonitim ravnanjem organa.

Organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo odločitvijo, zato jo je, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 090-1/2021-26 z dne 29. 1. 2021, odstopil v reševanje IP, skupaj s predmetnimi štirimi prosilčevimi zahtevami. V dopisu je še navajal, da je žaljive navedbe v predmetnih zahtevah označil z rumeno.

IP je prosilčevo pritožbo, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

K I. točki izreka:

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Z izpodbijano odločbo je organ kot šikanozne zavrnil štiri prosilčeve zahteve za dostop do informacij javnega  značaja. Prosilec v svoji pritožbi sicer izpostavlja samo dve (zahtevo z dne 10. 1. 2021 in 13. 1. 2021), vendar iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe jasno in nedvoumno izhaja, da je organ odločal o štirih prosilčevih zahetvah, in sicer z dne 8. 1. 2021, 10. 1. 2021, 11. 1. 2021 in 13. 1. 2021. Zato je temu obsegu sledil tudi IP v okviru pritožbene presoje.

Glede na navedeno je v obravnavani zadevi sporno, ali je pravilna in zakonita odločitev organa, da se kot šikanozne zavrnejo navedene prosilčeve zahteve, ki kot take predstavljajo zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, kot jo določa peti odstavek 5. člena ZDIJZ.

Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017, zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

Na tem mestu IP najprej poudarja, da peti odstavek 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve vloge v dveh primerih, in sicer, (1) če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij  javnega značaja po ZDIJZ ali  (2) če je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Organ je z izpodbijano odločbo predmetne zahteve iz drugega razloga, zato je IP v okviru materialno pravne presoje izpodbijane odločbe preverjal ta razlog zavrnitve.

Pri tem je treba vedeti, da ZDIJZ v zvezi s prvim razlogom (tj. zlorabo pravice) ne določa konkretnih elementov oziroma kriterijev, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezni prosilec, zato se pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upoštevajo kriteriji, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Presoja drugega razloga (torej šikanoznosti) zavrnitve zahteve oziroma zahteve pa pomeni pravni premislek organa, ki ga ta opravi upoštevajoč navedbe v konkretni zahtevi, ki jih primerja s osnovnimi standardni izražanja in ravnanja, ki se pričakujejo od povprečnega posameznika pri udeležbi v konkretnem (upravnem) postopku.

Po navedbah organa so zahteve šikanozne, ker so žaljive. IP v zvezi s temi navedbami povzema sodbo Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017. Iz navedene sodbe izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP, izhaja pa tudi iz Mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Mnenje ZPS), ki je javno dostopno na spletni povezavi imss.dz-rs.si/imis/fdeb594834d7774cbe33.pdf. Kriteriji, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice, kot npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, nagajivost, šikaniranje ipd., izhajajo torej iz sodne prakse, prakse IP in tudi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ-C.

Dalje iz sklepa Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009) izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.  

Z vpogledom v vsebino predmetnih prosilčevih zahtev, IP ugotavlja, da te vsebujejo številne negativne vrednostne sodbe glede uradne osebe organa in nekaterih konkretno navedenih posameznikov, in so kot take žaljive in nespoštljive. Tako je npr. v zahtevi z dne 8. 1. 2021, s katero je prosilec po ZDIJZ zahteval pravnomočno odločbo in sklep o dovolitvi izvršbe, tam konkretno navadnega javnega uslužbenca večkrat označil za »notoričnega lažnivca« ostale zaposlene pri organ pa kot »maloumno lažnive lažnivce«. Svoje negativne vrednostne sodbe glede teh oseb je ponovil v vlogi z dne 10. 1. 2021, ko je navajal «pro/udbovsko skorumpirana oblastna golazen organizirane hudodelsko zločinske združbe znotraj IRSOP«,»«notorično lažnivi direktor inšpekcije za prostor«, ki ga je poimensko navedel, poimensko naveden »pro/udbovski aparatčik«. Temu je dodal še vulgarne besede kot npr. »po … prepričanju velja, da če IRSOP zajebe..« in »«notorični lažnivec…..zavedel, da je totalno zajebal z naročilom…«. Te navedbe so ponovljene tudi v zahtevi z dne 11. 1. 2021, kjer je med drugim navajal tudi »bolnih pričakovanj notorično lažnivega…in z njim kompatibilne… in »katerega sta navedena oblastna skorumpiranca v njima lastni goljufiji« in zaključil »mrš, golazen udbovska, da vam crkne vse kar imate radi…«. V zahtevi z dne 13. 1. 2021 pa je navajal »Maloumno nestrokovni, nevestni, malomarni pro/udbovsko skorumpirani ex gradbeni inšpektor…« »zanikrno intelektualno podhranjen kot je, tega ni naredil z metodo oz. na način računanja preko prstov«.

Vse povzete navedbe so po oceni IP tako žaljive in nespoštljive, da ob dejstvu, da so v zahtevah večkrat ponovljene in predstavljajo bistvo predmetnih zahtev,  jih je kot take mogoče v celoti označiti kot šikanozne. V štirih zahtevah citirane navedbe predstavljajo jedro same vloge, kar rezultira v tem, da se sicer zakonsko določene obvezne sestavine same zahteve za dostop do informacij javnega značaja med njimi izgubijo. S tem pa tudi sam namen ZDIJZ, ki je v zagotoviti javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanju uresničevanja pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.

Prosilec ima sicer nedvomno pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar pa IP opozarja, da mora pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela občinske uprave, ne pa v subjektivna opažanja glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb. Tudi po mnenju IP so navedbe prosilca, ki uradno osebo in ostale zaposlene pri organu v zahtevah napada in žali z zgoraj povzetimi navedbami, objektivno žaljive, z njimi pa je prosilec posegel v dostojanstvo in ugled uradnih oseb in organa. Drži, da samo navajanje napak pri delu organa in opozarjanje na nepravilnosti ni žaljivo, vendar pa prosilec ni ostal v teh mejah (npr. pri strokovni kritiki dela), ampak je presegel meje dostojnosti. Izrazi, kot jih v svojih vlogah uporablja prosilec, ne sodijo v upravni postopek in nihče (niti javni uslužbenec) ni dolžan prenašati kritike, ki se »spusti« na osebno raven in je žaljive ali celo vulgarne narave. Prosilec bi lahko svoje nestrinjanje z delom organa izrazil tudi na drugačen način, brez uporabe žaljivih in za upravni postopek neprimernih besed.

Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita. Predmetne prosilčeve zahteve za dostop do informacij javnega značaja so šikanozne, zato je organ ravnal pravilno, ko jih je zavrnil, ne da bi se spustil v njihovo obravnavo po vsebini. Ob tem se  je organ, kot obiter dicta, utemeljeno skliceval tudi na  prvi odstavek 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju, ki med drugim določa, da organ na šikanozne dopise niti ni dolžan odgovarjati. Glede na vse navedeno so pritožbene navedbe v celoti neutemeljene.

IP je zavrnil tudi pritožbeni predlog glede poziva,  s katerim bi uradna oseba pojasnila metodologijo, ki jo je uporabila pri presoji šikanoznosti. Kot je IP že pojasnil zgoraj, presoja šikanoznosti pomeni premislek organa glede same vsebine konkretne zahteve in pomeni vrednotenje v njen navedenih navedb. Poleg tega je uradna oseba, ob predložitvi pritožbe in predmetnih zahtev, v njih označila katere navedbe v njih so jo pripeljale do zaključka o šikanoznosti prosilčevih vlog, zato po presoji IP, njeno dodatno pojasnjevanje in s tem zaslišanje ni potrebno. 

Glede na vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, prosilčeva pritožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

K II . točki izreka:

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 9/18, 14/20 in 167/20.