Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Geodetska uprava Republike Slovenije

+ -
Datum: 18.11.2021
Številka: 090-240/2021
Kategorije: Notranje delovanje organa

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je prosilec zahteval podatke iz Evidence vrednotenja o nepremičninah in posplošenih vrednostih nepremičnin, ocenjenih z novimi modeli množičnega vrednotenja nepremičnin na podlagi Uredbe o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20), ki odraža stanje na trgu nepremičnin na dan 1. 1. 2020. Organ je v ponovljenem postopku  dostop zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja organa. V pritožbenem postopku je IP primarno poudaril, da so predmet zahteve izključno podatki, ki so oz. bodo vsebovani v javni evidenci, torej je namen teh podatkov prav javna dostopnost, zato že po naravi stvari ni mogoče govoriti, da gre za podatke v zvezi notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa, kar pomeni, da prvi pogoj zatrjevane izjeme zagotovo ni podan. Prosilec namreč ne zahteva podatkov, ki jih organ »pridobiva, obdeluje, ipd.« za namen vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja evidence vrednotenja, temveč zahteva samo tiste podatke, ki se beležijo v evidenco vrednotenja (podatke o nepremičninah in posplošenih vrednostih nepremičnin) in so v skladu s 44. čl. ZMVN-1, javni. IP je ob tem dodal, da na naravo »javnosti« teh podatkov  ne vplivata niti 41. čl. ZIUZEOP in 30. čl. ZZUOOP, na katera se je zmotno skliceval organ v izpodbijani odločbi, saj sta zgolj odložila javno prikazovanje te evidence, pri čemer pa v samo javnost podatkov v evidenci vrednotenja nista posegla. Poleg tega pa je treba ločiti informacije javnega značaja od javnega prikazovanja uradne evidence, kot ga določa ZMVN-1. Dostop do podatkov o nepremičninah in posplošenih vrednostih nepremičnin iz evidence vrednotenja po ZDIJZ in ZMVN-1 namreč predstavljata različni pravni podlagi, ki urejata tudi različni pravici, zato tudi določbi iz ZIUZEOP in ZZUOOP (ki posegata v ZMVN-1), nista specialni v odnosu do ZDIJZ, zaradi česar prosilcu, ki želi dostop do informacij javnega značaja, ni mogoče odreči te pravice na podlagi ZDIJZ. Vendar pa se je ob tem treba zavedati, da dostop do podatkov o nepremičninah in posplošenih vrednostih nepremičnin iz evidence vrednotenja na podlagi ZDIJZ ne zagotavlja enakih pravnih učinkov, kot so opredeljeni v ZMVN-1. Ker gre po ZDIJZ za drugačno pravno podlago in s tem tudi za drugačen namen dostopa, je logično, da informacije kot take nimajo narave »javne zbirke«, ki bi dokazovala to, kar je v njej določeno po ZMVN-1, saj se dostop do zahtevanih informacij presoja po ZDIJZ, ki te narave informacijam ne daje. Glede na navedeno je IP ugotovil, da prvi pogoj za obstoj izjeme ni podan. IP pa je nadalje ugotovil, da ni podan niti drugi pogoj, da bi razkritje zahtevanih informacij povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Organ glavnega razloga za nastale motnje ni vezal na delovanje oz. dejavnost organa, kot zahteva izjema, temveč na potencialno škodo, ki bi lahko nastala lastnikom nepremičnin. IP ni sledil pojasnilu organa, da bi se z dostopom do zahtevanih informacij lastnikom nepremičnin onemogočilo, da bi se prvi seznanili s podatki in imeli možnost vplivanja na spremembe podatkov, saj slednje ne bo zagotovljeno niti ob javnem prikazovanju evidence vrednotenja. Če »pravica« lastnikov nepremičnin ne obstaja, je tudi ni mogoče ogroziti, tudi ne s prostim dostopom do informacij javnega značaja. Poleg tega pa je organ poudaril, da ima lastnik v vseh upravnih postopkih, v katerih se že danes uporabi vrednost nepremičnine, tudi že danes možnost, da v tistem postopku dokazuje, da je vrednost njegove nepremičnine drugačna, kar po oceni IP pomeni, da navedena pravica lastnikov nepremičnin vselej obstaja (npr. v postopku pridobitve kredita na banki lahko dokazuje vrednost nepremičnine) in nikakor ni vezana samo na javno prikazovanje evidence vrednotenja, zaradi česar ta pravica tudi iz tega vidika ni ogrožena s prostim dostopom do zahtevanih informacij. IP je na koncu  posebej poudaril, da so predmet presoje podatki kot informacije javnega značaja in ne kot informacije, ki bi predstavljale »potrdilo o dejstvih«, o katerih organ vodi uradno evidenco, ki se javno še ne prikazuje, na kar mora biti prosilec pozoren oziroma mora to upoštevati, saj v nasprotnem primeru prevzema nase tudi vso škodo, ki bi z napačnim interpretiranjem prejetih informacij nastala. Napačno razumevanje zahtevanih oz. prejetih informacij torej ne more iti v škodo organa, temveč (vsakokratnega) prosilca.  IP je pritožbi ugodil in organu naložil  posredovanje zahtevanih informacij. 

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-240/2021/5

Datum: 18. 11. 2021

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 8. 7. 2021, zoper odločbo št. 090-1/2021-2552-9, z dne 17. 6. 2021, Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Geodetske uprave Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 8. 7. 2021 se ugodi in se odločba Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Geodetske uprave Republike Slovenije, št. 090-1/2021-2552-9, z dne 17. 6. 2021 odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati podatke iz Evidence vrednotenja o nepremičninah in posplošenih vrednostih nepremičnin (brez osebnih podatkov), ocenjenih z novimi modeli množičnega vrednotenja nepremičnin na podlagi Uredbe o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20), ki odraža stanje na trgu nepremičnin na dan 1. 1. 2020.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 3. 12. 2020 zahteval, da mu organ posreduje podatke iz Evidence vrednotenja o nepremičninah in posplošenih vrednostih nepremičnin. Prosilec meni, da bi mu organ podatke o posplošeni vrednosti nepremičnin lahko posredoval kot informacijo javnega značaja, saj izvirajo iz delovnega področja organa in organ (GURS) z informacijo razpolaga in se nahaja v materializirani obliki, v Evidenci vrednotenja, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona. Prosilec je dodal, da se na podlagi Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin in Uredbe o določitvi modelov vrednosti nepremičnin od 1. aprila 2020 v Evidenci vrednotenja vodijo tudi podatki o posplošeni vrednosti nepremičnin, ki odraža stanje na trgu nepremičnin na 1. 1. 2020, ki pa se zaradi epidemije SARS-Cov-2 in sprejetih interventnih zakonov javno ne izkazujejo, do naslednje preveritve modelov vrednotenja (predvidoma vsaj do aprila 2022). Prosilec je ob tem pojasnjeval tudi razloge, zakaj te podatke potrebuje, in sicer v skladu z veljavno zakonodajo upravlja in razpolaga z 72.141 ha zemljišč v lasti Republike Slovenije. V okviru svojih pristojnosti upravlja z več kot 60.000 hektarjev kmetijskih zemljišč oziroma devet odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v državi. Pri izvajanju svojih nalog, za nepremičnine, s katerimi upravlja, že od leta 2014 uporablja tudi podatke o vrednosti nepremičnin, ki so bili do aprila na razpolago v Registru nepremičnin. Trenutno se v registru nepremičnin nahajajo zgolj arhivski podatki, ki pa ne izkazujejo vrednosti po novih veljavnih modelih vrednotenja. Prav tako nima dostopa do podatkov o posplošeni vrednosti tistih zemljišč, na katerih so bile izvedene parcelacije ali druge spremembe po 26.3.2020. V Registru nepremičnin so namreč na razpolago zgolj arhivske vrednosti nepremičnin na dan 26.3.2020 in za parcele, ki so bile v tej evidenci na ta datum. …zemljišča pridobiva na odplačen in neodplačen način. Pridobljena zemljišča poknjiži med svoja osnovna sredstva, pri čemer pri neodplačno pridobljenih zemljiščih vrednost zemljiščem pripiše na podlagi modelov vrednotenja nepremičnin in iz njih izhajajoče posplošene vrednosti nepremičnin. Odplačno pridobljena zemljišča knjiži po nabavnih vrednostih. Način vrednotenja knjigovodske vrednosti zemljišča ima  urejen v svojih internih pravilih. Knjigovodske vrednosti neodplačno pridobljenih zemljišč so bile v preteklosti prevrednotene in usklajene z modeli in posplošenimi vrednostmi. Računovodski standardi ne dopuščajo uporabe različnih metodologij vrednotenja, zato bi ob morebitni spremembi sistema vrednotenja morali tega uporabiti na vseh  zemljiščih, na 234.511 parcelah. Ob tem je potencialni predmet zakonskega prenosa na  še več kot 150.000 parcel. Možnost, da bi za neodplačno pridobljena zemljišča predhodno pridobival cenitve ustreznih cenilcev, ni realna, bila bi negospodarna in bi za državo pomenila nepotreben strošek. Glavna težava ob tem, ko podatkov o modelih in posplošeni vrednosti zemljišč začasno ne prejema, je v nezmožnosti ustreznega knjiženja zemljišč med osnovna sredstva. Identična težava nastaja tako pri zemljiščih, kot pri vrednostih delov stavb, ki jih tudi pridobiva iz modelov vrednotenja. Posplošene vrednosti nepremičnin  deloma uporablja tudi v pogodbenih razmerjih za zemljišča, s katerimi upravlja ter kot uporabno in priročno dodatno informacijo, s katero primerja vrednosti nepremičnin pridobljene s cenitvami, ali iz drugih virov.

 

Organ je prosilcu primarno odgovoril z dopisom z dne 1. 2. 2021, št. 090-1/2021-2552-2, nato pa zaradi pritožbe prosilca zoper molk organa o zadevi odločil s sklepom št. 090-1/2021-2552-5, z dne 8. 3. 2021, s katerim je zahtevo prosilca za dostop do podatkov evidence vrednotenja o nepremičninah in posplošenih vrednostih nepremičnin, ocenjenih z novimi modeli množičnega vrednotenja nepremičnin na podlagi Uredbe o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20), zavrgel. Prosilec je zoper navedeni sklep vložil pritožbo z dne 23. 3. 2021, št. 090-20/2020-7, o kateri je odločil IP z odločbo št. 090-105/2021/2 z dne 27. 5. 2021. IP je pritožbi ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

 

V ponovnem odločanju je organ odločil z odločbo št. 090-1/2021-2552-9 z dne 17. 6. 2021, s katero je zahtevo prosilca zavrnil.

 

V obrazložitvi je organ povzel postopek z zahtevo ter nadalje navedel, da zahtevi prosilca ustrezajo podatki, ki jih geodetska uprava v skladu s 40. členom ZMVN-1 vodi v evidenci vrednotenja o nepremičninah, vključno s podatki o njihovi posplošeni vrednosti (podatki o posplošeni vrednosti enot vrednotenja in nepremičnin), ki so bile v skladu z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 77/17, 33/19 in 66/19, dalje ZMVN-1) ocenjene z novimi oziroma veljavnimi modeli množičnega vrednotenja nepremičnin na podlagi Uredbe o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20, dalje Uredba).V ZMVN-1 so urejena pravila ter določeni postopki in merila ocenjevanja vrednosti nepremičnin v Republiki Sloveniji z metodo množičnega vrednotenja, za namene obdavčenja in druge javne namene, določene z zakonom (1. člen ZMVN-1). Množično vrednotenje je opredeljeno kot sistem standardiziranega ocenjevanja vrednosti nepremičnin na podlagi podatkov o trgu nepremičnin in podatkov o nepremičninah, ki so vpisani v uradnih evidencah (1. točka 2. člena ZMVN-1), kar omogoča standardizirano ocenjevanje vrednosti večjega števila nepremičnin. Gre  za neodvisen večnamenski sistem za izvajanje številnih javnih nalog, od obveznih statističnih raziskovanj do uporabe posplošene vrednosti nepremičnin v konkretnih postopkih. V skladu s 6. točko 2. člena je nepremičnina za namene ZMVN-1  nepremičnina, kot jo določa zakon, ki ureja evidentiranje nepremičnin, t.j. Zakon o evidentiranju nepremičnin - (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 - odl. US, 79/12 - odl. US, 61/17 - ZAID, 7/18 in 33/19, dalje ZEN), ki v 2. členu določa, da je nepremičnina zemljišče (zemljiška parcela, ki je evidentirana v zemljiškem katastru) s pripadajočimi sestavinami (stavbe in deli stavb, ki so evidentirani v katastru stavb). Nepremičnino sestavlja ena ali več enot vrednotenja. Po 7. točki 2. člena ZMVN-1 je enota vrednotenja del stavbe ali del zemljišča, ki se glede na lastnosti, določene na podlagi klasifikacij namenske in dejanske rabe, vrednoti z enim modelom vrednotenja. Po 5. točki 2. člena ZMVN-1 so podatki o nepremičnini podatki o lastnostih in o identifikaciji nepremičnine, razen podatkov o lastniku nepremičnine. Metode množičnega vrednotenja so statistične in druge matematične metode obdelave podatkov o trgu nepremičnin za namene določanja modelov množičnega vrednotenja (4. točka 2. člena ZMVN-1). Modeli množičnega vrednotenja so z metodami množičnega vrednotenja določena pravila, ki opredeljujejo, katere lastnosti nepremičnine vplivajo na njeno vrednost na trgu in velikost njihovega vpliva, ter omogočajo istočasen, sistematičen in enoten pripis posplošene vrednosti večjemu številu nepremičnin (3. točka 2. člena ZMVN-1). Po 2. točki 2. člena ZMVN-1 je posplošena vrednost nepremičnine rezultat množičnega vrednotenja. Posplošena vrednost je ocena tržne vrednosti nepremičnine, izračunane z modeli množičnega vrednotenja in podatki o nepremičnini, ki so na dan pripisa posplošene vrednosti evidentirani v evidenci vrednotenja. Tržna vrednost nepremičnine je tržna vrednost v skladu z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti Odbora za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti. Tržna vrednost nepremičnine odraža njeno najgospodarnejšo rabo.

V skladu s 4. členom ZMVN-1 sistem množičnega vrednotenja obsega:

  1. določanje modelov vrednotenja,
  2. pripis posplošene vrednosti in
  3. ugotavljanje posebnih okoliščin.

Določanje modelov vrednotenja ureja ZMVN-1 v II. poglavju. Postopek določanja modelov vrednotenja zajema oblikovanje osnutkov modelov vrednotenja, pregled osnutkov modelov vrednotenja in obravnavo priporočil  strokovne javnosti, usklajevanje osnutkov modelov vrednotenja z občinami, javno obravnavo predlogov modelov vrednotenja in določitev modelov  vrednotenja (14. člen ZMVN-1). V skladu z 20. členom ZMVN-1 na podlagi končnega predloga modelov vrednotenja vlada izda predpis o določitvi modelov vrednotenja. Za vsak model vrednotenja se določijo pripadajoče klasifikacije namenske In dejanske rabe, območja vrednostnih con in vrednostnih ravni, enačbe, tabele, točkovniki, faktorji in grafi, način uporabe  teh elementov, datum modelov vrednotenja in podatki za pripis posplošene vrednosti. Na podlagi 20. člena ZMVN-1 je Vlada Republike Slovenije izdala Uredbo o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20). Po prvem odstavku 10. člena ZMVN-1 se modeli vrednotenja nepremičnin na podlagi podatkov o trgu nepremičnin preverijo vsaki dve leti. Datum modelov vrednotenja določi organ vrednotenja.

V III. poglavju ZMVN-1 je urejen pripis posplošene vrednosti. Po prvem odstavku 21. člena ZMVN-1 se s pripisom posplošene vrednosti v evidenci vrednotenja nepremičnini na podlagi modela vrednotenja in podatkov za pripis posplošene vrednosti določi posplošena vrednost na datum modelov vrednotenja. Če je nepremičnina sestavljena iz več enot vrednotenja, je po drugem odstavku 21. člena ZMVN-1 posplošena vrednost nepremičnine vsota posplošenih vrednosti posameznih enot vrednotenja. ZMVN-1 v 24. členu določa, da po uveljavitvi predpisa iz 20. člena ZMVN-1 o določitvi novih modelov vrednotenja v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 10. člena ZMVN- (na novo se določi model vrednotenja, če ob preverjanju ni več v skladu z merilom za umerjanje modelov vrednotenja) organ vrednotenja lastnikom nepremičnin, ki se jim z uveljavitvijo novih modelov vrednotenja posplošena vrednost spremeni, pošlje zbirno potrdilo o podatkih evidence vrednotenja. Zbirno potrdilo se pošlje po pošti najkasneje v osmih dneh po pripisu posplošene vrednosti v evidenci vrednotenja. Organ vrednotenja javno objavi datum, ko je končal s pošiljanjem potrdil. Šteje se, da so bili vsi lastniki nepremičnin seznanjeni s posplošeno vrednostjo v 15 dneh po javni objavi datuma iz prejšnjega stavka (prvi odstavek24. člena ZMVN-1).  Zbirno potrdilo vsebuje podatke iz četrtega odstavka 40. člena ZMVN-1 (drugi odstavek 24. člena ZMVN-1). V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZMVN-1 se zbirno potrdilo lastniku nepremičnine posreduje v pisni obliki, razen, če se zbirno potrdilo izdaja za več kot 100 enot vrednotenja. V tem primeru se zbirno potrdilo posreduje na elektronskem mediju. Lastnik nepremičnine, ki mu je bilo zbirno potrdilo posredovano na elektronskem mediju, lahko v osmih dneh po prejemu pošiljke z elektronskim medijem pri organu vrednotenja zahteva izdajo zbirnega potrdila v pisni obliki. Ne glede na tretji odstavek 24. člena ZMVN-1 se za nepremičnine, katerih lastnica je Republika Slovenija ali občina ali je kot lastnik nepremičnine vpisano javno dobro, upravljavcem takih nepremičnin zbirno potrdilo posreduje na elektronskem mediju (četrti odstavek 24. člena ZMVN-1). Če je lastnik nepremičnine neznan ali če je neznan, neobstoječ ali nepopoln naslov lastnika nepremičnine, se po petem odstavku 24. člena ZMVN-1 zbirnega potrdila ne pošlje. O tem organ vrednotenja obvesti občino, na območju katere taka nepremičnina leži.  Ugotavljanje posebne okoliščine ureja IV. poglavje ZMVN-1. Na podlagi 27. člena ZMVN-1 lahko vloži en ali več lastnikov nepremičnine predlog za ugotavljanje posebne okoliščine. Po petem odstavku 28. člena ZMVN-1 organ vrednotenja objavi na svojih spletnih straneh obrazec predloga za ugotavljanje posebne okoliščine. V skladu s prvim odstavkom 25. člena ZMVN-1 je posebna okoliščina tista lastnost nepremičnine, o kateri podatek ni sistemsko zbran v uradnih evidencah ali je sistemsko zbran, pa ni prevzet v evidenco vrednotenja, in izpolnjuje naslednje pogoje: je omejena na eno ali nekaj lokalno omejenih nepremičnin, je zanjo mogoče predvideti, da bo trajala vsaj eno leto, in se zaradi njenega vpliva posplošena vrednost enote vrednotenja ali posebne enote vrednotenja, na katero posebna okoliščina vpliva, spremeni za vsaj 20 % oziroma za več kot 200.000 eurov. Na podlagi drugega odstavka 25. člena ZMVN-1 se za vprašanja postopka ugotavljanja posebne okoliščine, ki niso drugače urejena z ZMVN-1, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. ZMVN-1 določa vrste posebne okoliščine (26. člen), predlog za ugotavljanje posebne okoliščine (28. člen), ugotavljanje posebne okoliščine po uradni dolžnosti (29. člen) in odločitev o ugotavljanju posebne okoliščine (30. člen).

Na podlagi prvega odstavka 31. člena ZMVN-1 je Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) organ vrednotenja. V skladu s 34. členom ZMVN-1 organ vrednotenja poleg evidence trga nepremičnin ter evidence modelov vrednotenja vzpostavi, vodi in vzdržuje tudi evidenco vrednotenja (EV), ki zagotavlja na enem mestu zbrane podatke o nepremičninah, ki so pomembni za določitev njihove posplošene vrednosti. V evidenco vrednotenja se na podlagi osnutkov modelov vrednotenja iz 15. člena ZMVN-1 oziroma modelov vrednotenja iz 20. člena ZMVN-1 prevzemajo podatki o nepremičninah iz evidenc o nepremičninah, ki se vodijo na podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin, iz zbirk podatkov samoupravnih lokalnih skupnosti ter iz drugih uradnih evidenc (prvi odstavek 40. člena ZMVN-1). Na podlagi drugega odstavka 40. člena ZMVN-1 se v evidenco vrednotenja prevzemajo podatki o lastnikih nepremičnin, kot so evidentirani v evidencah o nepremičninah, ki se vodijo na podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin. O lastnikih nepremičnin se prevzemajo: za fizične osebe osebno ime, EMŠO, naslov stalnega prebivališča in naslov za vročanje, za pravne osebe pa ime, matična številka in naslov. Podatki o lastnikih nepremičnin se posodabljajo iz centralnega registra prebivalstva oziroma poslovnega registra Slovenije. ZMVN-1 v četrtem odstavku 40. člena določa podatke, ki se vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo v evidenci vrednotenja (matične podatke evidence vrednotenja):

  • enote vrednotenja in posebne enote vrednotenja,
  • podatki o modelu vrednotenja za enoto vrednotenja in posebno enoto vrednotenja,
  • podatki o vrednostni coni in vrednostni ravni enote vrednotenja in posebne enote vrednotenja,
  • podatki o  posplošeni vrednosti  enot vrednotenja,   posebnih  enot vrednotenja  in nepremičnin,
  • podatki o vrsti, velikosti vpliva in datumu začetka ter konca veljavnosti vpliva posebne okoliščine,
  • vplivno območje,
  • podatki o nepremičninah, ki se pridobivajo na način iz 41. člena ZMVN-1, in
  • podatek o osebi, ki opravlja dejavnost.

Po petem odstavku 40. člena ZMVN-1 se v evidenci vrednotenja izkazujejo naslednji podatki o osebi, ki opravlja dejavnost: za fizične osebe osebno ime, EMŠO, naslov stalnega prebivališča in naslov za vročanje, za pravne osebe pa ime, matična številka in naslov. Podatki iz prejšnjega stavka se pridobivajo iz centralnega registra prebivalstva oziroma poslovnega registra Slovenije. Podrobnejše podatke, ki se vodijo ali izkazujejo v evidenci vrednotenja, opis teh podatkov ter način njihovega pridobivanja, določa Uredba o podatkih v evidenci vrednotenja (Uradni list RS, št. 43/18 in 46/19). Med podatki evidence vrednotenja so tudi podatki o posplošeni vrednosti enot vrednotenja, posebnih enot vrednotenja in nepremičnin (4. alineja četrtega odstavka 40. člena ZMVN-1 ter 6. alineja 6. člena in 8. alineja 7. člena Uredbe o podatkih v evidenci vrednotenja). Na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZMVN-1 so podatki evidence vrednotenja javni, razen taksativno določenih izjem:

  • osebnih podatkov fizičnih oseb kot so osebno ime, EMŠO, naslov stalnega prebivališča in naslov za vročanje,
  • podatkov, varovanih po drugih predpisih,
  • podatkov o posebnih enotah vrednotenja, ki se uporabljajo za določanje modelov vrednotenja oziroma za izračun posplošene vrednosti posebni enoti vrednotenja,
  • podatkov o vrednosti posebnih enot vrednotenja in
  • drugih podatkov, ki jih lastnik nepremičnine opredeli kot poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

Javni dostop do evidence vrednotenja zagotavlja ministrstvo, pristojno za izvajanje množičnega vrednotenja (Ministrstvo za okolje in prostor), z omrežnimi storitvami v skladu s predpisi, ki urejajo infrastrukturo za prostorske informacije v Republiki Sloveniji (četrti odstavek 44. člena  ZMVN-1). V skladu z 51. členom ZMVN-1 je bila evidenca vrednotenja vzpostavljena 1. aprila 2020, z vsemi predpisanimi podatki, vključno s pripisom posplošene vrednosti vsem nepremičninam na območju Republike Slovenije, ki odraža stanje trga nepremičnin na dan 1.1. 2020. Podatki evidence vrednotenja, med katerimi so tudi podatki o posplošenih vrednostih nepremičnin, izračunanih na podlagi Uredbe o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin(Uradni list RS, št. 22/20), bi se morali na podlagi ZMVN-1 od 1. aprila 2020 dalje javno izkazovati, vendar sta bila zaradi epidemije COVID-19 sprejeta dva interventna zakona:

  1. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo - ZIUZEOP (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 - ZZUOOP, 175/20 - ZIUOPDVE in 15/21 - ZDUOP; t.i. prvi protikoronski paket ukrepov - PKP1), ki je začel veljati dne 11. 4. 2020, v 41. členu ureja zamike rokov na podlagi množičnega vrednotenja nepremičnin. Podatki evidence vrednotenja se začnejo javno izkazovati na dan 1. januar 2021 (prvi odstavek 41. člena ZIUZEOP). Ne glede na drugi stavek prvega odstavka 24. člena ZMVN-1 se po uveljavitvi Uredbe o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20) zbirno potrdilo pošlje lastnikom nepremičnin najkasneje v osmih dneh po dnevu začetka javnega izkazovanja podatkov v evidenci vrednotenja (drugi odstavek 41. člena ZIUZEOP). Vloge za ugotavljanje posebnih okoliščin v skladu s IV. Poglavjem ZMVN-1 lahko lastniki nepremičnin vložijo po začetku javnega izkazovanja v evidenci vrednotenja (tretji odstavek41. člena ZIUZEOP);
  2. Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 - ZZUOOP (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 - ZIUOPDVE; t.i. peti protikoronski paket ukrepov - PKP5), ki je začel veljati dne 24. 10. 2020, v prvem odstavku 30. člena določa, da se ne glede na prvi odstavek 41. člena ZIUZEOP podatki evidence vrednotenja začnejo javno izkazovati na dan, določen z uredbo iz 20. člena ZMVN-1, ki sledi Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20). Po drugem odstavku 30. člena ZZUOOP se ne glede na drugi odstavek 41. člena ZIUZEOP pošiljanje potrdil lastnikom nepremičnin po dnevu začetka javnega izkazovanja podatkov v evidenci vrednotenja v skladu s prvim odstavkom 41. člena ZIUZEOP ne izvede. Na podlagi tretjega odstavka 30. člena ZZUOOP lahko lastniki nepremičnin ne glede na tretji odstavek 41. člena ZIUZEOP vloge za uveljavljanje posebnih okoliščin v skladu s IV. poglavjem ZMVN-1 vložijo naslednji dan po uveljavitvi uredbe iz 20. člena ZMVN-1, ki sledi Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20).

Tako je javno izkazovanje podatkov evidence vrednotenja, vključno s posplošenimi vrednostmi nepremičnin, ocenjenimi z modeli množičnega vrednotenja na podlagi Uredbe o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20), ki se v evidenci vrednotenja evidentirajo od 1. 4. 2020 dalje, časovno zamaknjeno in se na podlagi ZZUOOP navedeni podatki javno ne izkazujejo do izvedbe naslednjega cikla množičnega vrednotenja nepremičnin, ko bodo začeli veljati modeli vrednotenja, kateri bodo določeni z uredbo, ki bo sledila Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20). Za uporabo javnih podatkov evidence vrednotenja v obliki odprtih formatov so predvideni spletni servisi (dnevno osveževanje podatkov) ter izvoz podatkov v standardnem CSV formatu (tedensko osveževanje podatkov). V skladu z drugim odstavkom 44. člena ZMVN-1 pa so na Portalu množičnega vrednotenja nepremičnin (https://eprostor.gov.si/EV EMV/emv/EMV.htmn javno dostopni podatki evidence modelov vrednotenja, ki jo geodetska uprava vodi in vzdržuje na podlagi 39. člena ZMVN-1 ter v kateri so grafično in v obliki dokumentov predstavljeni vsi podatki veljavnih modelov vrednotenja, ki se uporabljajo za izračun posplošenih vred osti (datum vrednotenja, vrednostne cone in njim pripadajoče vrednostne ravni, enačbe, vrednostne in druge tabele, točkovniki, faktorji in grafi, podatki o nepremičninah, ki se uporabijo za izračun vrednosti in način izračuna posplošene vrednosti) ter druge informacije povezane z modeli (opisi modelov, opisi referenčnih nepremičnin, statistike posameznih izbranih vrednostnih con, itd.).

Organ je v zvezi z vlogo prosilca ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj zahtevane informacije izvirajo iz delovnega področja organa, obstajajo v materializirani obliki in organ z njimi razpolaga. V nadaljevanju upravnega postopka dostopa do informacij javnega značaja je organ preveril, ali je potrebno dostop do podatkov, ki jih vsebuje zahtevani dokument, s katerim organ razpolaga, zavrniti na podlagi katerega izmed zakonsko določenih razlogov iz 5.a člena ali 6. člena ZDIJZ. V skladu z 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana le takrat, ko gre za podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa, ampak je podana tudi takrat, ko gre za podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z dejavnostjo organa, kar izhaja iz jezikovne razlage tega določila (o tem IP v odločbi št. 090-259/2020/5 z dne 4. 2. 2021). Kot je razvidno iz stališča Upravnega sodišča RS v sodbi, št. I U 2187/2011 (točka 8 obrazložitve), se beseda »notranjim« nanaša na delovanje, ne pa tudi na dejavnost, sicer bi pisalo »notranjim delovanjem oz. notranjo dejavnostjo«. Torej je lahko ta izjema podana tudi tedaj, ko se podatek nanaša na dejavnost organa, seveda če bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri dejavnosti organa. Po ZGeoD-1 je geodetska služba del geodetske dejavnosti, ki jo v javnem interesu zagotavljata država in samoupravne lokalne skupnosti (27., 28. in 29. člen ZGeoD-1). Geodetska služba obsega vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje zbirk podatkov na področju referenčnih koordinatnih sistemov, evidentiranja nepremičnin, množičnega vrednotenja nepremičnin, državne meje, prostorskih enot in hišnih številk ter topografskega in kartografskega sistema. Opravljanje tistega dela geodetske dejavnosti, ki zagotavlja uradne podatke v zbirkah geodetskih podatkov na področju referenčnih koordinatnih sistemov, evidentiranja nepremičnin, množičnega vrednotenja nepremičnin, državne meje, prostorskih enot in hišnih številk ter topografskega in kartografskega sistema, je v pristojnosti državne geodetske službe. Te naloge opravlja Geodetska uprava Republike Slovenije kot upravni organ v sestavi ministrstva, pristojnega za geodezijo (t.j. Ministrstva za okolje in prostor). Dokumenti oziroma podatki, katerih dostop zahteva prosilec, so nastali v zvezi z dejavnostjo geodetske uprave, v okviru naloge vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja evidence vrednotenja, ki se izvaja v skladu z ZGeoD-1, ZMVN-1 in letnim programom del državne geodetske službe. Prvi pogoj za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je torej izpolnjen - zahtevani dokumenti so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Za obstoj izjeme iz 11. točke prvega odstavka ZDIJZ je potrebno opraviti tudi t.i. specifični škodni test, ali bi razkritje podatka povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Pojem »motnje« je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika potrebno razlagati kot pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem organa. Iz obrazložitve k 41. členu predloga ZIUZEOP v zvezi s postopki uveljavljanja pravic iz javnih sredstev je razvidno, da gre pri novem množičnem vrednotenju nepremičnin za izjemno obsežno in kompleksno vsebino, s katero se lastniki nepremičnin zaradi izrednih razmer ne morejo pravočasno in ustrezno seznaniti, zato je posledično omejena njihova učinkovitost varovanja pravic v navedenih postopkih, ki so v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možno ti. Neposredna  uporaba novih vrednosti nepremičnin, ne da bi imeli lastniki nepremičnin možnost določen čas uveljaviti pravno varstvo novo ugotovljene nepremičnine, povzroča visoko tveganje, da bodo upravičenci do pravic iz javnih sredstev nestrinjanje z novo vrednostjo nepremičnin uveljavljali prek pritožbenih postopkov za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Pričetek uporabe novih vrednosti nepremičnin v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, v času izrednih razmer, ko posameznik ne more učinkovito varovati svojih interesov in pravic, ni primeren, zato se predlaga, da se začnejo nove posplošene vrednosti uporabljati, ko se bodo vsem lastnikom poslala zbirna potrdila z novo ocenjenimi posplošenimi vrednostmi ter se bodo postopki uveljavljanja pravnega varstva lastnikov nepremičnin (postopki ugotavljanja posebnih okoliščin) začeli izvajati. Zaradi izrednih razmer, ki zahtevajo usmeritev vseh razpoložljivih proračunskih sredstev v ukrepe za zajezitev in omilitev epidemije COVID-1, se bodo na podlagi prvega odstavka 30. člena ZZUOOP podatki evidence vrednotenja začeli javno izkazovati na dan, ki bo določen z uredbo iz 20. člena ZMVN-1, ki bo sledila Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20) in s katero bo Vlada Republike Slovenije na podlagi končnega predloga modelov vrednotenja določila nove modele vrednotenja nepremičnin. Kot izhaja iz obrazložitve k 30. členu predloga ZZUOOP, je potrebno skladno z ZMVN-1 dogajanje na trgu nepremičnin spremljati stalno in modele vrednotenja prilagoditi spremembam najmanj na vsaki dve leti. Novi modeli vrednotenja bodo tako pripravljeni predvidoma v letu 2022 oziroma 2023. Glede na obsežen proračunski primanjkljaj, ki ga določa rebalans proračunov za leti 2021 in 2022, ter glede na dejstvo, da je bila nadgradnja sistema množičnega vrednotenja urejena predvsem zato, da bodo njegovi rezultati primerni za uporabo v davčne namene, ob tem pa se v naslednjih dveh letih v okviru sistema obdavčitve nepremičnin še ne načrtuje pravnih podlag z možnostjo uporabe posplošenih vrednosti nepremičnin, se s ciljem, da se odloži potreba po zagotovitvi dodatnih kadrov in dodatnih finančnih sredstev (skupaj med 4 in 4,5 mio. evrov letno) ter s tem za dve krizni leti razbremeni proračun, obveščanje lastnikov nepremičnin ter izvajanje postopka uveljavljanja posebnih okoliščin na podlagi podatkov evidence vrednotenja, ki so rezultat Uredbe o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 22/20, ne izvedeta. V praksi to pomeni, da se obe aktivnosti, ki sta namenjeni predvsem za zagotovitev ustreznosti oziroma ustavne skladnosti sistema množičnega vrednotenja za potrebe obdavčitve oziroma pomembni predvsem za zagotovitev pravne varnosti lastnikov v okviru davčnega postopka, začneta izvajati šele po naslednjem ciklu množičnega vrednotenja v letu 2022 ali 2023, torej po naslednji objavi modelov vrednotenja. Do uveljavitve naslednje uredbe o modelih vrednotenja se lahko lastniki nepremičnin s podatki v evidenci vrednotenja seznanijo z javnim vpogledom v evidenco. ZZUOOP v drugem odstavku 29. člena določa, da se ne glede na tretji odstavek 40. člena ZIUZEOP (po navedeni določbi se v obdobju od 26. marca 2020 do 30. junija 2021 v registru nepremičnin (REN) pri posamezni nepremičnini informativno izkazuje podatek o njeni posplošeni tržni vrednosti, določeni na dan 26. marca 2020) v obdobju od 26. marca 2020 do dneva pripisa posplošenih vrednosti v evidenco vrednotenja na podlagi uredbe iz 20. člena ZMVN-1, ki sledi Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20), v posebnem javnem vpogledu v distribucijskem sistemu geodetske uprave pri posamezni nepremičnini informativno izkazuje podatek o njeni posplošeni tržni vrednosti, določeni na dan 26. marca 2020. V okviru sistema odprtih podatkov, aplikacije »e-Geodetski podatki« (https://egp.gu.gov.si/egp/), ki je javno dostopna za vse uporabnike, zagotavlja geodetska uprava možnost prevzema historičnega stanja registra nepremičnin z izračunanimi posplošenimi vrednostmi nepremičnin na dan 31. 3. 2020. Zagotovljen je tudi javni dostop do historičnega stanja posameznih nepremičnin in njihovih posplošenih vrednosti na dan 31. 3. 2020, preko »Arhivskega javnega vpogledovalnika v podatke o nepremičninah« (http://prostor3.gov.si/iavni-arhiv).

Iz navedenih razlogov se na podlagi prvega odstavka 30. člena ZZUOOP podatki evidence vrednotenja javno še ne izkazujejo, mogoč tudi ni dostop do teh podatkov kot informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ, vključno s podatki o posplošeni vrednosti nepremičnin, ki je bila na podlagi Uredbe o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20) pripisana v evidenco vrednotenja, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do resnih motenj pri delovanju organa, oziroma bi bilo normalno delovanje organa onemogočeno. Z ZMVN-1 predpisano obveščanje lastnikov nepremičnin z zbirnimi potrdili o podatkih evidence vrednotenja ter izvajanje postopkov uveljavljanja posebnih okoliščin v zvezi z evidenco vrednotenja se namreč glede na izredne razmere, nastale zaradi epidemije COVID-19, nista in tudi ne bosta izvedla. Podatki o posplošenih vrednostih nepremičnin, ki se na podlagi veljavnih modelov vrednotenja vodijo v evidenci vrednotenja, tako niso bili in ne bodo uradno posredovani lastnikom nepremičnin, na katere se podatki nanašajo, ki v zvezi s temi podatki tudi niso in ne bodo imeli možnosti uveljavljanja posebnih okoliščin. Odločitev v postopku dostopa do informacij javnega značaja ima t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč proti javnosti na splošno. Identiteta prosilca za dostop do informacij javnega značaja ne vpliva na rešitev njegove vloge. Skladno z erga omnes učinkom dostopa mora biti tako dostop dovoljen ali zavrnjen katerikoli osebi pod enakimi pogoji. Dostop do informacij, ki jih zahteva prosilec, s strani javnosti oziroma različnih prosilcev/uporabnikov, preden so z njimi uradno seznanjeni lastniki nepremičnin in preden imajo le-ti možnost vplivanja na spremembe podatkov, če menijo, da je potrebno uveljavljati posebne okoliščine, je s stališča pravnega varstva lastnikov nepremičnin in zagotavljanja uresničevanja njihovih zakonitih pravic nedopusten. Prav tako obstaja nevarnost, da bi se splošna javnost zanašala na verodostojnost podatkov, čeprav vsi podatki zaradi neizvedbe obveščanja lastnikov nepremičnin in postopkov uveljavljanja posebnih okoliščin, ki ju ureja ZMVN-1 v 24. členu in IV. poglavju (25. do 30. členu) v zvezi z evidenco vrednotenja, niso nujno resnični oziroma pravilni ter bi lastniki nepremičnin zato lahko utrpeli škodljive posledice (npr. banke bi za namene odobravanja stanovanjskih kreditov upoštevale podatke o posplošeni vrednosti nepremičnin, ki so bili na podlagi Uredbe o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20) pripisani v evidenco vrednotenja, kreditojemalci, ki bi menili, da posplošene vrednosti lastnih nepremičnin ne odražajo dejanskega stanja, saj pri izračunu vrednosti niso bile upoštevane posebne okoliščine, glede katerih tudi nimajo zagotovljene možnosti, da jih uveljavljajo pri geodetski upravi kot upravljavcu podatkov, čeprav je tako predpisano z zakonom (ZMVN-1), pa bi bil zato odobren nižji znese kredita, kot bi jim bil lahko priznan, če bi se te posebne okoliščine upoštevale, ali pa jim kredit sploh ne bi bil odobren). To bi v javnosti, predvsem med lastniki nepremičnin, zagotovo povzročilo splošno ogorčenje oziroma nestrinjanje, ki bi se v obliki številnih vlog, telefonskih klicev in osebnih obiskov organizacijskih enot organa odražalo v povečanem upravnem poslovanju, kar bi predstavljalo veliko obremenitev za organ (potrebno je upoštevati dejstvo, da so v evidenci vrednotenja evidentirani lastniki vseh nepremičnin, ki ležijo na območju Republike Slovenije, in sicer je bilo na dan 19. 4. 2021 evidentiranih 1.140.333 lastnikov nepremičnin), o tem bi bile objave v medijih, povzročila pa bi se tudi takšna zmeda, da bi to negativno vplivalo na kompetentnost oziroma ugled organa na področju zagotavljanja kakovosti in popolnosti podatkov ter uresničevanja zakonitih pravic lastnikov nepremičnin. Dejstvo je, da so vrednosti nepremičnin po novem (podatki evidence vrednotenja) in po starem (podatki registra nepremičnin) vrednotenju različne. Razlike dosegajo tudi do 40% vrednosti. V primeru, da bi prosilci na podlagi ZDIJZ lahko dostopali do podatkov o novih vrednostih nepremičnin v evidenci vrednotenja, bi to pomenilo, da bi se lahko seznanili ter glede na svoj interes in potrebe uporabljali tako stare kot nove podatke o vrednostih nepremičnin istočasno. Kot že navedeno, se namreč javno, torej tudi za lastnike, še vedno prikazujejo podatki registra nepremičnin o vrednostih nepremičnin na dan 26. 3. 2020. To bi brez dvoma povzročilo neenako obravnavo lastnikov nepremičnin v različnih postopkih, ki se vodijo v javnem interesu  ali na zahtevo samih lastnikov, kar bi nasprotovalo celo 14. členu Ustave Republike Slovenije - URS (Uradni list RS, št. 33/91-1 in nasl.), ki določa enakost pred zakonom. Povzročila bi se tudi velika zmeda na nepremičninskem področju. Novi podatki evidence vrednotenja o vrednostih nepremičnin bi se uporabljali za različne namene (javne ali zasebne), tudi brez vednosti njihovih lastnikov, kar bi pomenilo poseg v lastninsko pravico oziroma zasebno lastnino iz 33. člena  URS in bi vplivalo na pravice lastnikov, vezane na njihovo lastnino. Od geodetske uprave to terja, da prepreči zmedo v družbi, ki bi nastala z dostopom in možnostjo uporabe različnih javnih podatkov o vrednosti nepremičnin, tako lastnikom kot tudi širše, na celotnem nepremičninskem področju, kar bi prav tako negativno vplivalo na delovanje organa. Organ meni, da bi se s prostim dostopom do podatkov evidence vrednotenja, ki bi bil omogočen vsakomur, nižala stopnja zaupanja v javno evidenco, saj bi v javnosti nastal vtis, da podatki v uradni evidenci niso dosledni. ZUP v drugem odstavku 179. člena določa, da se za uradno evidenco šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, tako da se evidenca vrednotenja šteje za uradno evidenco, ki je bila vzpostavljena na podlagi ZMVN-1. Podatki, ki jih zahteva prosilec, so bili v evidenco vrednotenja kot uradno evidenco vpisani za namene obdavčitve nepremičnin, pa tudi druge javne namene, zato morajo biti podatki verodostojni in ima geodetska uprava dolžnost, da vodi točne podatke, ki odražajo dejansko stanje. Z vidika zakonitega delovanja organa in zagotavljanja kakovosti podatkov nepremičninske evidence pred uradnim obveščanjem lastnikov nepremičnin, na katere se podatki nanašajo, ter zagotavljanjem možnosti, da le-ti, če ugotovijo, da je to glede na dejansko stanje njihovih nepremičnin potrebno, uveljavljajo posebne okoliščine, podatki ne smejo biti prosto dostopni vsakomur, saj bi v nasprotnem primeru to nedvomno privedlo do navedenih resnih motenj pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Tako je geodetska uprava ugotovila, da je izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDUZ. V zvezi z dokumenti oziroma informacijami, katerih dostop zahteva prosilec, sta torej kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar pomeni, da je izjema podatka iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, podana. Glede na navedeno je organ zahtevo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Posebni stroški niso nastali.

 

Prosilec je zoper zgoraj navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 8. 7. 2021, št. 090-20/2020-10, iz vseh pritožbenih razlogov in navedel, da organ ni pojasnil svoje odločitve, zakaj bi lahko posredovanje zahtevanih informacij prosilcu povzročilo kakršne koli motnje pri delovanju GURS-a, ampak je svojo odločitev razširil na vse morebitne in potencialne nadaljnje prosilce za istovrstne informacije in iz tega izpeljal vse mogoče in nemogoče teoretične škodljive posledice. Prosilec meni, da je takšna razlaga zgrešena, kajti GURS je v tem postopku obravnaval vlogo prosilca -, ki je v sami vlogi za dostop do zahtevanih informacij tudi pojasnil (čeprav mu tega sicer na podlagi določb ZDIJZ ni treba), zakaj informacije dejansko potrebuje. Prosilec zahtevane informacije potrebuje predvsem za potrebe knjiženja vrednosti neodplačno pridobljenih nepremičnin v svoja osnovna sredstva, takšen način ugotavljanja vrednosti pridobljenih nepremičnin ima prosilec urejeno v svojih internih aktih. Arhivski podatki, ki so dostopni v Registru nepremičnin, ne odražajo več realnega stanja, ker izkazujejo vrednost nepremičnin na dan 31. 3. 2017, podatki v evidenci vrednotenja pa so realni podatki, ovrednoteni na dan 1.1. 2020 in bi jih prosilec želel uporabil za knjiženje vrednosti neodplačno pridobljenih nepremičnin. Pridobivanje cenitev za te potrebe bi bila neekonomična in negospodarna, takšno ravnanje pa je v nasprotju z načeli delovanja prosilca. Pri neodplačno pridobljenih zemljiščih gre za prenos zemljišč, ki so bila na dan 11.3. 1993 družbena lastnina, na podlagi izvedenega prenosa pa se v zemljiško knjigo vpišejo kot last Republike Slovenije, prosilec pa jih poknjiži v svoja osnovna sredstva. Prosilec potrebuje zahtevane informacije tudi za določitev vrednosti nepremičnin v lasti Republike Slovenije in v upravljanju prosilca, za katere so bile po 26. 3. 2020 izvedene parcelacije ali druge spremembe. Ker se podatki iz evidence vrednotenja javno ne izkazujejo, na novo nastalih parcelah vrednost ni določena. Prosilec ne vodi nobenih upravnih postopkov in zahtevanih informacij ne potrebuje za odločanje o pravicah ali obveznostih strank, torej pridobitev zahtevanih informacij v nikakršnem smislu ne more vplivati na pravice fizičnih oseb, kot lastnikov nepremičnin. Prosilec zahtevane informacije potrebuje zgolj iz razloga, da bo lahko uresničeval svoja zakonska pooblastila in upravljal s premoženjem v lasti Republika Slovenije. Glavnina obrazložitve, v katerih GURS navaja tudi kršitve Ustave RS - neenaka obravnava in poseg v zasebno lastnino se ne nanaša na posledice, ki bi jih imelo posredovanje zahtevanih informacij prosilcu. Nanaša se na splošne posledice, ki bi po predvidevanjih GURS-a nastale, če bi bili podatki iz evidence vrednotenja na podlagi določil ZDIJZ dostopni vsem prosilcem. Glavni problem po mnenju GURS-a naj bi bil v tem, da bi prosilci dostopali do podatkov o vrednosti nepremičnin pred tem, ko bi bili z vrednostmi seznanjeni lastniki nepremičnin in bi imeli lastniki nepremičnin možnost uveljavljanja posebnih okoliščin. Prosilec se ne strinja tudi s tem delom obrazložitve, navedene možne posledice so zgolj hipotetične, predvsem pa je njihova teža bistveno pretirana. Poleg tega lahko lastniki nepremičnin v skladu s sedaj veljavnimi predpisi kadarkoli preverijo podatke, ki se na konkretno nepremičnino nanašajo in podatke ustrezno spremenijo, tako da odražajo dejansko stanje nepremičnine. Podatki v evidenci vrednotenja so uradni podatki o vrednosti nepremičnin, so verodostojni in odražajo dejansko stanje, GURS z njimi razpolaga in če bi jih posredoval prosilcu, to ne bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti GURS-a. Po mnenju prosilca izjema glede posredovanja informacij, ki jo določa 11. točka 6. člena ZDIJZ, ni izpolnjena.

 

Organ je z dopisom z dne 15. 7. 2021, št. 090-1/2021-2552-11 ugotovil, da je pritožba prosilca pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi ter da svoje odločitve ne bo spremenil, zato je pritožbo odstopil v reševanje IP.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo organa v delu, v katerem jo

prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja, je IP z dopisom št. 090-240/2021/2 z dne 29. 10 2021 organ pozval, da še dodatno pojasni določene dileme, ki so morda v izpodbijani odločbi že zajete, vendar je IP zaradi boljšega razumevanja postavil še dodatna vprašanja. Organ je na poziv odgovoril z dopisom št. 090-1/2021-2552-13 z dne 8. 11. 2021. Vprašanja IP in odgovore organa bo IP vključil v nadaljevanju, v okviru obrazložitev te odločbe.

 

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe v obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevana informacija sodi v delovno področje organa in da organ z njo razpolaga na podlagi 40. člena ZMVN-1, v okviru katerega organ vodi evidenco vrednotenja o nepremičninah, vključno s podatki o njihovi posplošeni vrednosti. Slednje izhaja tudi iz odgovora organa na vprašanje IP: Ali drži trditev prosilca, da se od 1. aprila 2020 v Evidenci vrednotenja vodijo tudi podatki o posplošeni vrednosti nepremičnin, ki odraža stanje na trgu nepremičnin na 1. 1. 2020 in z njo razpolagate? Organ je odgovoril:

»Da. V skladu z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin – ZMVN-1, ki ureja pravila, postopke in merila za množično ocenjevanje vrednosti nepremičnin v Republiki Sloveniji in sprejeto Uredbo o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS št. 22/20) je Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS), kot organ, pristojen za izvajanje množičnega vrednotenja, s 1. aprilom 2020 implementirala novo sistemsko ureditev množičnega vrednotenja nepremičnin ter izvedla izračun in pripis posplošene vrednosti vsem nepremičninam v Republiki Sloveniji. Z dnem uveljavitve Uredbe o modelih vrednotenja, pripravljene na podlagi ZMVN-1, se je torej tudi operativno vzpostavila nova evidenca vrednotenja (EV), v kateri se je vsem nepremičninam določilo podatek o enotah vrednotenja, o pripadajočem modelu vrednotenja glede na vrsto enote vrednotenja, o vrednostni coni in pripadajoči vrednostni ravni ter na tej podlagi, ob upoštevanju podatkov o nepremičnini v času pripisa, vsaki enoti vrednotenja pripisala posplošena vrednost. Ker modeli vrednotenja danes izkazujejo razmerja na trgu nepremičnin na dan 1. 1. 2020, je vsem nepremičninam oz. enotam vrednotenja v evidenci vrednotenja pripisana posplošena vrednost, ocenjena na stanje trga na ta dan. Od 1. aprila 2020 je torej evidenca vrednotenja v celoti vzpostavljena, deluje v skladu z zakonom (v njej se redno posodabljajo podatki o nepremičninah in lastnikih) ter je kot taka neposredno uporabna za vse namene. Posplošena vrednost nepremičnine je podatek, ki se od 1. aprila 2020 dalje izkazuje le še v evidenci vrednotenja in nič več v registru nepremičnin. V skladu z Uredbo o podatkih registra nepremičnin (Uradni list RS, št. 37/18 in 46/19) so bili namreč iz evidence register nepremičnin izbrisani podatki, ki so opredeljeni v 6. členu uredbe. Med drugimi so to tudi podatki o posplošeni vrednosti nepremičnin.«

 

IP pa nadalje ugotavlja, da je v obravnavanem primeru sporno vprašanje, ali je podana izjema notranjega delovanja organa, na katero se je skliceval organ.

 

Po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva kriterija: podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

 

Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti. Pri tej izjemi pa morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej.

 

IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da so podatki nastali v zvezi z dejavnostjo geodetske uprave, v okviru naloge vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja evidence vrednotenja, ki se izvaja v skladu z ZGeoD-1, ZMVN-1 in letnim programom del državne geodetske službe, čemur IP sicer ne oporeka, vendar pa organ ob tem ni izkazal, da gre za podatke, ki so namenjeni notranji rabi organa. Logično in običajno je, da organ razpolaga s podatki, ki so povezani z njegovo dejavnostjo in delovanjem, vendar pa to še ne pomeni, da so kot taki lahko podvrženi navedeni izjemi. S tako široko razlago zatrjevane izjeme, kot jo zasleduje organ v izpodbijani odločbi, bi dejansko onemogočili dostop do vseh informacij s katerimi razpolaga organ, kar pa zagotovo ni bil namen zakonodajalca, saj ZDIJZ izhaja iz percepcije »vse je javno razne izjem«, ki jih je treba obravnavati restriktivno. V okvir navedene izjeme tako sodijo le tisti podatki oz. informacije, ki izkazujejo notranje razmišljanje organa, notranji proces dela organa, ipd., torej takšni podatki, ki so namenjeni zaposlenim znotraj organa, česar pa za zahtevane informacije nedvomno ni mogoče trditi. Iz prakse izhaja, da sem sodijo zlasti interna navodila, smernice dela in delovnega procesa, ipd., da bi se na ta način varovalo »notranje razmišljanje organa« in zagotovilo »odprto delo« znotraj organa. V obravnavanem primeru pa so predmet zahteve izključno podatki, ki so oz. bodo vsebovani v javni evidenci, torej je namen teh podatkov prav javna dostopnost, zato že po naravi stvari ni mogoče govoriti, da gre za podatke v zvezi notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa, kar pomeni, da prvi pogoj zatrjevane izjeme zagotovo ni podan. Prosilec namreč ne zahteva podatkov, ki jih organ »pridobiva, obdeluje, ipd.« za namen vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja evidence vrednotenja, temveč zahteva samo tiste podatke, ki se beležijo v evidenco vrednotenja (podatke o nepremičninah in posplošenih vrednostih nepremičnin) in so v skladu s 44. čl. ZMVN-1, javni. Zaradi navedenega tudi ni na mestu primerjava organa z odločbo IP, ki jo navaja v izpodbijani odločbi in sodno prakso, saj gre v konkretnem primeru za povsem drugačno dejansko stanje.

 

Na naravo »javnosti« teh podatkov pa ne vplivata niti 41. čl. ZIUZEOP in 30. čl. ZZUOOP, na katera se zmotno sklicuje organ v izpodbijani odločbi, saj sta zgolj odložila javno prikazovanje te evidence, pri čemer pa v samo javnost podatkov v evidenci vrednotenja nista posegla. Poleg tega pa je treba ločiti informacije javnega značaja od javnega prikazovanja uradne evidence, kot ga določa ZMVN-1. Samo dejstvo, da je v času obravnavanja pritožbe zadržano javno prikazovanje evidence vrednotenja, še ne pomeni, da v obravnavanem primeru ne gre za informacije javnega značaja. Dostop do podatkov o nepremičninah in posplošenih vrednostih nepremičnin iz evidence vrednotenja po ZDIJZ in ZMVN-1 namreč predstavljata različni pravni podlagi, ki urejata tudi različni pravici, zato tudi določbi iz ZIUZEOP in ZZUOOP (ki posegata v ZMVN-1), nista specialni v odnosu do ZDIJZ, zaradi česar prosilcu, ki želi dostop do informacij javnega značaja, ni mogoče odreči te pravice na podlagi ZDIJZ. Kot je IP poudaril že v predhodni odločbi, je postopek po ZDIJZ samostojen postopek, ločen od drugih postopkov, ki jih urejajo drugi predpisi, kar pomeni, da je treba o zahtevanih informacijah odločiti po ZDIJZ, za katerega velja načelo prostega dostopa. Takšna je tudi sodna praksa v smiselno podobnih primerih[1].

 

Vendar pa se je ob tem treba zavedati, da dostop do podatkov o nepremičninah in posplošenih vrednostih nepremičnin iz evidence vrednotenja na podlagi ZDIJZ ne zagotavlja enakih pravnih učinkov, kot so opredeljeni v ZMVN-1. Ker gre po ZDIJZ za drugačno pravno podlago in s tem tudi za drugačen namen dostopa, je logično, da informacije kot take nimajo narave »javne zbirke«, ki bi dokazovala to, kar je v njej določeno po ZMVN-1, saj se dostop do zahtevanih informacij presoja po ZDIJZ, ki te narave informacijam ne daje. Zato ima organ prav in je tudi povsem na mestu navedba organa v izpodbijani odločbi, da ima status uradne evidence, evidenca vrednotenja, ki je bila vzpostavljena na podlagi ZMVN-1, vendar pa ob tem IP dodaja, da le ta v konkretnem primeru ni predmet presoje, temveč so predmet presoje zgolj podatki o nepremičninah in posplošenih vrednostih nepremičnin iz evidence vrednotenja. Povedano drugače, informacije, ki jih je mogoče pridobiti v postopku po ZDIJZ, torej nimajo značaja »javne zbirke ali listine«, ki bi imele »dokazno vrednost oz. moč«, v smislu, da bi jo organ pripravil v ta namen, temveč se lahko pridobi zgolj informacije, s katerimi organ v času vložitve zahteve že razpolaga, in sicer v takšni »surovi«, neobdelani obliki oz. vsebini, kot že obstaja, ne glede na to, del kakšne oz. katere zbirke so zahtevani podatki. Zahteva prosilca se namreč ne obravnava z vidika njegovih potreb ali interesa, kar si prosilec zmotno razlaga, temveč z vidika, ali gre za informacije javnega značaja za vse, po načelu erga omnes, če je informacija dostopna za prosilca, je dostopna za vse.

 

Glede na zgoraj navedeno IP ugotavlja, da prvi pogoj za obstoj izjeme ni podan. IP pa nadalje ugotavlja, da ni podan niti drugi pogoj, da bi razkritje zahtevanih informacij povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Organ se je pri zatrjevanju motnje skliceval na obrazložitev k 41. členu predloga ZIUZEOP in še posebej poudaril, da je s stališča pravnega varstva lastnikov nepremičnin in zagotavljanja uresničevanja njihovih zakonitih pravic nedopusten dostop do zahtevanih informacij, še predno se z njimi uradno seznanijo lastniki nepremičnin in predno imajo le ti možnost vplivanja na spremembo podatkov, če menijo, da je potrebno uveljavljati posebne okoliščine. Prav tako po oceni organa obstaja nevarnost, da bi se splošna javnost zanašala na verodostojnost podatkov, čeprav vsi podatki zaradi neizvedbe obveščanja lastnikov nepremičnin in postopkov uveljavljanja posebnih okoliščin, niso nujno resnični oziroma pravilni ter bi lastniki nepremičnin zato lahko utrpeli škodljive posledice.

 

IP ugotavlja, da organ glavnega razloga za nastale motnje ne veže na delovanje oz. dejavnost organa, kot zahteva izjema, temveč na potencialno škodo, ki bi lahko nastala lastnikom nepremičnin. IP v tej zvezi primarno poudarja, da kot je opozoril že zgoraj, se v konkretnem primeru ne presoja dostopa do evidence vrednotenja po ZMVN-1, temveč do informacij oz. podatkov o nepremičninah in posplošenih vrednostih nepremičnin iz evidence vrednotenja na podlagi ZDIJZ, kar ne zagotavlja enakih pravnih učinkov, kot so opredeljeni v ZMVN-1, zato škoda lastnikom nepremičnin že iz tega razloga ne more nastati.

 

Prav tako ne drži nadaljnja trditev organa, da bi se z dostopom do zahtevanih informacij lastnikom nepremičnin onemogočilo, da bi se prvi seznanili s podatki in imeli možnost vplivanja na spremembe podatkov, saj slednje ne bo zagotovljeno niti ob javnem prikazovanju evidence vrednotenja. Na vprašanje IP, ali je prav razumljena obrazložitev odločbe, da bi se moralo »sočasno« z objavo navedene evidence, ki odraža stanje na dan 1. 1. 2020, izvesti tudi predpisano obveščanje lastnikov nepremičnin z zbirnimi potrdili o podatkih evidence vrednotenja ter izvajanje postopkov uveljavljanja posebnih okoliščin v zvezi z evidenco vrednotenja, torej da je objava evidence povezana z dodatno zakonsko aktivnostjo GURSA, ki je povezana s pravicami lastnikov nepremičnine ter kako se te »aktivnosti« lastnikov nepremičnine odražajo v evidenci, se ta »sproti« spreminja in kje je to vidno?, je organ je pojasnil, »da ZMVN-1 določa, da se prvo zbirno potrdilo o podatkih evidence vrednotenja, ki je bila vzpostavljena 1. 4. 2020, pošlje vsem lastnikom nepremičnin, ob vsakokratni spremembi Uredbe o modelih vrednotenja pa le tistim lastnikom, ki se jim vrednost nepremičnin spremeni. Glede na določila drugega odstavka 30. člena ZZUOOP, ki določa, da se pošiljanje potrdil lastnikom nepremičnin po dnevu začetka javnega izkazovanja podatkov v evidenci vrednotenja v skladu s prvim odstavkom 41. člena ZIUZEOP ne izvede, se zbirnih potrdil lastnikom nepremičnin tudi ob začetku javnega izkazovanja po uveljavitvi uredbe o modelih vrednotenja, ki bo sprejeta po uredbi, ki je začela veljati 1. 4. 2020, ne bo pošiljalo«. Navedbe organa v izpodbijani odločbi so zato povsem neutemeljene, saj, če »pravica« lastnikov nepremičnin ne obstaja, je tudi ni mogoče ogroziti, tudi ne s prostim dostopom do informacij javnega značaja. Poleg tega pa je organ poudaril, da ima lastnik v vseh upravnih postopkih, v katerih se že danes uporabi vrednost nepremičnine, tudi že danes možnost, da v tistem postopku dokazuje, da je vrednost njegove nepremičnine drugačna, kar po oceni IP pomeni, da navedena pravica lastnikov nepremičnin vselej obstaja (npr. v postopku pridobitve kredita na banki lahko dokazuje vrednost nepremičnine) in nikakor ni vezana samo na javno prikazovanje evidence vrednotenja, zaradi česar ta pravica tudi iz tega vidika ni ogrožena s prostim dostopom do zahtevanih informacij.

 

V tej zvezi tudi ni sporna »verodostojnost podatkov«, na kar se sklicuje organ v izpodbijani odločbi, v smislu izvedbe vseh postopkov, kot jih ureja ZMVN-1. Na vprašanje IP »Ali se morajo oz. se bodo zahtevani podatki o posplošeni vrednosti nepremičnin pred javno dostopnostjo, kot jo predvideva zakon in uredba, še kaj dopolnjevali oz. spreminjali, če da, kako oz. po kakšnem postopku?«, je organ odgovoril: »Ne. Če bi zakon danes določil, da se evidenca javno izkazuje, bi javno izkazali evidenco točno v takšni obliki, v kakršni obstoji danes. Podatki se ne bi nič dopolnjevali ali spreminjali. Ker pa je EV dinamična evidenca, ki se dnevno ažurira, je vsak dan podvržena spremembam in dopolnitvam podatkov. Podatki se spreminjajo in dopolnjujejo ne glede na to, ali se evidenca javno izkazuje ali ne. Te spremembe so lahko posledica: sprememb podatkov o nepremičninah v matičnih evidencah, sprememb modelov in uveljavljanja posebnih okoliščin.« Ker so zahtevani podatki o nepremičninah in posplošenih vrednostih nepremičnin iz evidence vrednotenja del »žive« oz. dinamične evidence, ki se dnevno ažurira, tudi zaradi zgoraj navedenih sprememb, ki jih ureja ZMVN-1, je po stališču IP težko govoriti oziroma slediti organu, da bi bila verodostojnost podatkov vprašljiva zaradi prostega dostopa do informacij javnega značaja, posledično pa je neizkazano, da bi zaradi tega nastale motnje v delovanju ali dejavnosti organa.

 

IP nadalje meni, da organ v izpodbijani odločbi tudi ni obrazložil, zakaj naj bi se s prostim dostopom do zahtevanih informacij nižala stopnja zaupanja v javno evidenco, saj trditev, »da bo v javnosti nastal vtis, da podatki v uradni evidenci niso dosledni«, predstavlja neko posplošeno oceno organa brez dejanske osnove, ki ne dokazuje porušenega zaupanja, še zlasti, ker je organ na vprašanje IP, ali se bo (ko bo tako določal zakon in uredba) z objavo »nove« evidence, ki odraža novo stanje na trgu, »stara« evidenca izbrisala oz. ne bo več dostopna, pojasnil, »da se Evidenca vrednotenja že danes vodi na način, da se zagotavlja sledljivost sprememb. To pomeni, da ne moremo govoriti o »stari« ali »novi« evidenci, evidenca vrednotenja se namreč z javno objavo ne bo zamenjala, pač pa se bo javno objavila v takem stanju, kot bo na dan, ko bo postala javno dostopna. V EV pa bo mogoče vsak čas videti tudi pretekle (zgodovinske) podatke, ki so bili v preteklosti vpisani v evidenco, pa so bili kasneje spremenjeni. Obstajata  torej tako sledljivost kot zgodovinski pogled podatkov, kar po oceni IP zagotavlja točnost in doslednost podatkov na nepremičninskem področju, zato je skrb glede zaupanja v javno evidenco povsem odveč in neutemeljena.

 

Kot že večkrat v tej odločbi, pa IP posebej poudarja, da so predmet presoje podatki kot informacije javnega značaja in ne kot informacije, ki bi predstavljale »potrdilo o dejstvih«, o katerih organ vodi uradno evidenco, ki se javno še ne prikazuje, na kar mora biti prosilec pozoren oziroma mora to upoštevati, saj v nasprotnem primeru prevzema nase tudi vso škodo, ki bi z napačnim interpretiranjem prejetih informacij nastala. Napačno razumevanje zahtevanih oz. prejetih informacij torej ne more iti v škodo organa, temveč (vsakokratnega) prosilca.

 

Iz vsega navedenega izhaja, da organ s pavšalnimi in abstraktnimi navedbami svojega dokaznega bremena ni izpolnil, zato IP, na podlagi svojih ugotovitev, zaključuje, da ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju oz. dejavnosti organa, ki bi nastale zaradi seznanitve prosilca z zahtevanimi podatki, kar pa pomeni, da obstaja pravica prosilca, da se seznani z informacijami.

 

Ker je izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podana le, če sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, IP pa je ugotovil, da ni izpolnjen niti prvi niti drugi pogoj, pomeni, da izjema notranjega delovanja organa ni podana. IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena in 5.a člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane, niti jih ni zatrjeval organ.

 

IP se je nadalje opredelil tudi do samega posredovanja zahtevanih informacij in ugotavlja, da organ v izpodbijani odločbi ni oporekal sami izvedbi posredovanja zahtevanih informacij prosilcu, ravno nasprotno, organ je v dodatnem pojasnilu navedel, »da je Evidenca vrednotenja informacijsko in tehnološka izredno napredna. Ne glede na to, da javno ni dostopna, se evidenca vrednotenja dnevno (vsako noč) ažurira z novimi podatki o nepremičninah, ki se spreminjajo vsakodnevno v zemljiškem katastru (parcele) in katastru stavb (stavbe in deli stavb). Tem spremembam se dnevno prilagajajo tudi izračuni posplošenih vrednosti. Čeprav zaprta za javni vpogled, evidenca vrednotenja tekoče deluje in vsebuje dnevno ažurirane podatke.« Glede na navedeno je organ dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati podatke iz Evidence vrednotenja o nepremičninah in posplošenih vrednostih nepremičnin (brez osebnih podatkov) ocenjenih z novimi modeli množičnega vrednotenja nepremičnin na podlagi Uredbe o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20), ki odraža stanje na trgu nepremičnin na dan 1. 1. 2020.

 

IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu posredovati zahtevane informacije, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

[1] npr. sodbe Upravnega sodišča opr. št.: IU 1647/2017-29, IU 1410/2009/9, IU 464/2019-51