prosilec - Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o.

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje vseh naročilnic (nalogov) in prejetih računov za popravilo zapornic na javnih parkiriščih MOL, za obdobje od 1. 6. 2019 - 31. 8. 2020. Organ je njegovo zahtevo zavrnil iz razloga, ker kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zahtevanih informacij po 4. a členu ZDIJZ ni dolžan posredovati. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ kot javno podjetje in izvajalec gospodarskih javnih služb (kamor sodijo zahtevane informacije) zavezan po 1. členu ZDIJZ (in ne le kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom), torej v celotni sferi svojega javnopravnega delovanja. IP je ugotovil, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja. Ker zahtevani dokumenti vsebujejo tudi varovane osebne podatke, je IP pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje zahtevane dokumente s prekritimi varovanimi osebnimi podatki.

ODLOČBA:

Številka: 090-283/2020/4

Datum: 9. 12. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 16. 11. 2020, zoper odločbo Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o., Kopitarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. LPT-021-001/2020-002 z dne 9. 11. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 16. 11. 2020 zoper odločbo Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o., št. LPT-021-001/2020-002 z dne 9. 11. 2020, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

• naročilo št. 4500220619 z dne 18. 6. 2019, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek ter elektronski naslov kontaktne osebe zgoraj desno ter ime, priimek in telefonsko številko pod kontaktno osebo spodaj, na prvi strani navedenega naročila;
• račun 190-2019 z dne 5. 8. 2019, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek kontaktne osebe ter ime in priimek osebe, ki je navedeni račun fakturirala;
• naročilo št. 4500228839 z dne 11. 10. 2019, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in elektronski naslov kontaktne osebe zgoraj desno ter ime, priimek, telefonsko številko in elektronski naslov pod kontaktno osebo na sredini navedenega naročila;
• račun 395-2019 z dne 16. 10. 2019;
• naročilo št. 4500233483 z dne 9. 12. 2019, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek ter elektronski naslov kontaktne osebe zgoraj desno navedenega naročila;
• račun 313-2019 z dne 11. 12. 2019, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki je navedeni račun fakturirala;
• naročilo št. 4500245261 z dne 18. 6. 2020, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek ter elektronski naslov kontaktne osebe zgoraj desno ter ime, priimek in telefonsko številko pod kontaktno osebo spodaj, na prvi strani navedenega naročila;
• račun 114-2020 z dne 15. 7. 2020, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek v obrazcu kontaktna oseba ter ime in priimek osebe, ki je navedeni račun fakturirala.

1. V preostalem delu (glede prekritih osebnih podatkov) se pritožba prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Organ je dne 26. 10. 2020 prejel zahtevo prosilca za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer kopij vseh naročilnic (nalogov), ki jih je organ izdal za popravilo zapornic na javnih parkiriščih MOL in vseh prejetih računov, ki so bili izdani s strani izvajalcev, za popravilo zapornic na javnih parkiriščih MOL, vse za obdobje od 1. 6. 2019 do 31. 8. 2020.

Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil z odločbo št. LPT-021-001/2020-002 z dne 9. 11. 2020. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, namen ZDIJZ  ter definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ in navedel, da organ sodi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki so zavezani posredovati le taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, kamor pa zahtevane informacije ne sodijo. Organ je pojasnil, da zahtevani nalogi in računi že pojmovno ne pomenijo sklenjenega pravnega posla, hkrati pa tudi po vsebini ne predstavljajo sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem organa. Račun predstavlja izvirno knjigovodsko listino, ki izkazuje konkreten poslovni dogodek in kot tak ne ustreza definiciji pravnega posla in s tem informaciji javnega značaja, po 1. alineji prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ. Tudi nalog ne predstavlja v tem pomenu informacije javnega značaja, ampak je le nosilec vseh informacij, ki so bile predhodno med udeleženimi subjekti dogovorjene. Organ je še navedel, da zahtevani računi in nalogi sicer predstavljajo informacijo javnega značaja, iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj gre za podatke, ki so nastali na podlagi pravnih poslov, iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ in so prosto dostopne informacije, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, le v primeru, če je za njihovo razkritje podan prevladujoč javni interes oz. je javni interes glede razkritja močnejši, od javnega interesa ali interesa drugih oseb, za omejitev dostopa do zahtevanih informacij. Organ je pojasnil, da prosilec v obravnavanem primeru ni navedel utemeljenih konkretnih razlogov, na podlagi katerih bi bil podan prevladujoč javni interes, prav tako jih tudi organ na podlagi lastne presoje ni ugotovil, zato je zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

Dne 16. 11. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. LPT-021-001/2020-002 z dne 9. 11. 2020 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da je mnenje organa napačno in v nasprotju z določili 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, ki jasno določajo, da so nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, dolžni vsakomur omogočiti prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo. Prosilec je navedel, da je organ pravna oseba javnega prava, torej javno podjetje, ki ga je ustanovila Mestna občina Ljubljana. Iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja izhajajo pravne podlage, na podlagi katerih je organ zavezan po ZDIJZ kot druga oseba javnega prava oz. kot izvajalec javne službe, in sicer med drugim tudi na podlagi prve alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ - javno podjetje kot izvajalec javne službe, na podlagi splošnega akta - Odloka o urejanju javnih parkirišč (Uradni list RS, št. 48/11- v nadaljevanju Odlok). Zahtevani podatki predstavljajo informacijo javnega značaja, saj se nanašajo na delovno področje organa, ki spada pod izvajanje obvezne gospodarske javne službe urejanje in čiščenje javnih parkirišč, kot to določa 1. člen Odloka. Tudi drugi odstavek 6. člena Odloka določa, da lahko izvajalec javne službe, poleg nalog iz prvega odstavka, nabavlja, postavlja in vzdržuje opremo ter naprave na parkiriščih, potrebno za nemoteno obratovanje parkirišč z določenim režimom in ureja, nadzira ter vzdržuje sistem parkiranja, na območjih s posebno prometno ureditvijo.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. LPT-021-001/2020-004 z dne 18. 11. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je organ, z dopisom št. 090-283/2020/2 z dne 25. 11. 2020, pozval k predložitvi dokumentacije, ki je bila predmet presoje v izpodbijani odločbi, torej k dostavi vseh naročilnic (nalogov), ki jih je organ izdal za popravilo zapornic na javnih parkiriščih MOL in vseh prejetih računov, ki so bili izdani s strani izvajalcev, za popravilo zapornic na javnih parkiriščih MOL, vse za obdobje od 1. 6. 2019 do 31. 8. 2020. Odgovor organa je IP prejel dne 1. 12. 2020. V njem je organ priložil zahtevano dokumentacijo.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Ker se organ v izpodbijani odločbi primarno sklicuje, da je dolžan informacije javnega značaja posredovati le kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, (torej po 4. a členu ZDIJZ), prosilec pa temu v pritožbi oporeka in zatrjuje, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ (in je torej dolžan posredovati informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ), se IP najprej opredeljuje do tega vprašanja.

IP ugotavlja, da je zmotno stališče organa, da je v postopku po ZDIJZ zavezan le kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Ker je organ organiziran v statusno pravni obliki javnega podjetja, je kot pravna oseba javnega prava zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Ta v prvem odstavku med zavezance uvršča državne organe, organe lokalnih skupnosti, javne agencije, javne sklade in druge osebe javnega prava, nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja), ZDIJZ zavezuje tudi subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine teh zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.

Da je organ ustanovljen v obliki javnega podjetja in da izvaja dejavnosti treh obveznih gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju GJS) in ene izbirne GJS, in sicer: urejanje in čiščenje javnih tržnic, urejanje in čiščenje javnih parkirnih površin, vzdrževanje občinskih cest, upravljanje s pristanišči ter vstopno izstopnimi mesti, izhaja tudi iz Kataloga informacij javnega značaja, ki je objavljen na spletni strani organa.[1] Posledično se je organ v izpodbijani odločbi zmotno skliceval na ugotovitev, da zahtevanih informacij ni dolžan posredovati, ker ne gre za informacije iz 4. člena ZDIJZ. Kot je IP ugotovil že v več pritožbenih postopkih (npr. odločba IP št. 090-115/2020 z dne 7. 7. 2020, št. 090-37/2020 z dne 28. 5. 2020 ali št. 090-277/2019 z dne 9. 1. 2020), so javna podjetja (kamor spada tudi organ) zavezanci v celotni sferi svojega javnopravnega delovanja, zanje pa se uporablja definicija informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru organ izvajalec javne službe, zato je zavezanec na podlagi 1. člena ZDIJZ.

Nadalje je IP ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja in ali so zahtevane informacije prosto dostopne.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo.

Po pregledu posredovane dokumentacije, prejete dne 1. 12. 2020, IP ugotavlja, da zahtevi prosilca po vsebini ustrezajo naslednji dokumenti:

• naročilo št. 4500220619 z dne 18. 6. 2019,
• račun 190-2019 z dne 5. 8. 2019,
• naročilo št. 4500228839 z dne 11. 10. 2019,
• račun 395-2019 z dne 16. 10. 2019,
• naročilo št. 4500233483 z dne 9. 12. 2019,
• račun 313-2019 z dne 11. 12. 2019,
• naročilo št. 4500245261 z dne 18. 6. 2020 in
• račun 114-2020 z dne 15. 7. 2020.

Ker je IP ugotovil, da navedeni dokumenti izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do teh dokumentov dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ.

IP je ob pregledu dokumentov ugotovil, da nekateri vsebujejo osebne podatke in po uradni dolžnosti preveril, ali gre za varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija javnega značaja v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)[2]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali, ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

IP ugotavlja, da iz zahtevanih dokumentov izhajajo imena, priimki, telefonske številke, elektronski naslovi in podpisi zaposlenih pri organu in podjetjih, ki so opravila navedeno storitev, ki pomenijo osebne podatke po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, za katere pa IP ni našel pravne podlage, ki bi dopuščala njihovo razkritje javnosti skladno s 6. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Nadalje IP pojasnjuje, da skladno z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B in 19/15) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15) kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti imena in priimka družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen.

IP je po pregledu spletne strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ki je pristojna za zagotavljanje javnih in drugih podatkov o poslovnih subjektih v državi, ugotovil, da ta vsebuje podatke le o družbenikih in zastopnikih (direktorjih) organa in zunanjih izvajalcev organa. Glede na navedeno IP ugotavlja, da ni pravne podlage za razkritje imena, priimka in podpisa osebe, zaposlene pri podjetju, ki je storitev fakturirala. Prav tako je IP ugotovil, da ni pravne podlage za razkritje imen, priimkov, elektronskih naslovov in telefonskih številk zaposlenih pri organu, ki so v zahtevanih dokumentih navedene kot kontaktne oseba organa, saj se le-ti ne štejejo za javne uslužbence, zato zanje ne velja določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so javni tudi podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev.

Upoštevajoč navedeno gre pri vseh navedenih podatkih za varovane osebne podatke, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. IP je ugotovil, da pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov ne obstaja, posledično organ teh podatkov ne sme posredovati prosilcu.

Zaradi ugotovljenega obstoja varovanih osebnih podatkov v zahtevanem dokumentu, je IP v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.

Skladno z ugotovitvami IP, da za razkritje imen, priimkov, podpisov, elektronskih naslovov in telefonskih številk zaposlenih pri organu ter imena in priimka osebe, zaposlene pri izvajalcu (podjetju), ki je izvedlo zahtevano storitev, ni pravne podlage, mora organ te podatke na posredovanih dokumentih prekriti in prosilcu omogočiti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ, kot to izhaja iz 1. točke  izreka te odločbe.

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, je IP izpodbijano odločbo organa, delno odpravil in organu naložil, da  mora  prosilcu posredovati zahtevane dokumente na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih mora organ v posredovanih dokumentih prekriti, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] https://www.lpt.si/o-podjetju/informacije-javnega-znacaja/

[2] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.