prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje dokumentacije, iz katere bo razvidno disciplinsko ukrepanje zoper navedene policiste. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ zoper navedene policiste ni uvedel disciplinskega postopka, zato z zahtevanimi dokumenti v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal. IP je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-228/2020/2

Datum: 21. 10. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 2. 10. 2020, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 090-124/2020/6 (206-12) z dne 30. 9. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 2. 10. 2020 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-124/2020/6 (206-12) z dne 30. 9. 2020, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 7. 9. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentacije, iz katere bo razvidno disciplinsko ukrepanje zoper policiste ....

Organ je dne 10. 9. 2020 z dopisom št. 090-124/2020/2 (206-12) pozval prosilca na dopolnitev zahteve z dne 7. 9. 2020, in sicer na katere osebe se nanaša zahteva, ali so osebe zaposlene v policiji, kakšna je vzorčna zveza te osebe s samim postopkom in v kateri konkretni zadevi z vidika delovanja policije želi navedene informacije.

Prosilec je dne 13. 9. 2020 dopolnil zahtevo in citiral javno neprimerno izražanje/grožnje zgoraj navedenih policistov. Za lažje razumevanje njegove zahteve je prosilec tudi povzel javni zapis, objavljen v reviji Demokracija z dne 10. 9. 2020.

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-124/2020/6 (206-12) z dne 30. 9. 2020. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja pri Uradu za organizacijo in kadre organa preverila, ali so bile navedene osebe, za katere prosilec zahteva informacije, zaposlene v Policiji in ali so zoper njih bili vodeni kakršnikoli disciplinski postopki. Iz pisnega odgovora Urada za organizacijo in kadre organa, z dne 25. 9. 2020, izhaja,  da so navedene osebe javni uslužbenci zaposleni pri organu, da pa zoper njih niso bili uvedeni disciplinski postopki. Na podlagi navedenega je organ zahtevo zavrnil, saj ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal.

Dne 2. 10. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-124/2020/6 (206-12) z dne 30. 9. 2020, (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da je prepričan, da vsaka vsaj povprečno razumna oseba razume vsebino dopolnitve njegove zahteve z dne 13. 9. 2020, v kolikor že ima probleme razumevanja, z njegovo prvotno zahtevo z dne 7. 9. 2020. IP vljudno prosi, da postopa v skladu s svojimi pooblastili.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, dne 8. 10. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih je razvidno disciplinsko ukrepanje zoper policiste …

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti ravnanja organa glede njegovih zaposlenih. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da so navedeni javni uslužbenci zaposleni pri organu, in sicer .. na Policijski upravi Maribor, Postaji mejne policije Zavrč, na delovnem mestu policijski inšpektor specialist - pomočnik komandirja, … na Policijski upravi Murska Sobota, Policijski postaji Ljutomer, na delovnem mestu višji policist - kriminalist, … na Policijski upravi Ljubljana Moste, na delovnem mestu višji policist - vodja policijskega okoliša in, da zoper navedene javne uslužbence niso bili uvedeni disciplinski postopki.

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da organ zoper navedene policiste ni uvedel disciplinskega postopka, zato z zahtevanimi dokumenti, v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka