Dnevnik d.d.- Vrhovno sodišče RS

Datum: 13.05.2019
Številka: 090-15/2019
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je prosilec zahteval dostop do poimenskega seznama vseh okrajnih, okrožnih, višjih in vrhovnih sodnikov, ki so bili v obdobju od 1.1.2008 do 23.10.2018 ocenjevani in so prejeli oceno sodniške službe. Prosilec je navedel, da naj seznam vsebuje: ime in priimek posameznega sodnika, njegov naziv, naziv sodišča, kjer deluje oz. je deloval, podatek o številu ocenjevanj sodniške službe posameznega sodnika v omenjenem obdobju, ocene (po 32. členu Zakona o sodniški službi), ki jih je posamezni sodnik v tem obdobju prejel in podatek, ali oseba še opravlja sodniško funkcijo ali ne. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil zaradi neobstoja zahtevane informacije, podredno pa tudi zaradi izjeme varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja organa. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ s seznamom, kot je predmet zahteve prosilca, ne razpolaga v celoti, temveč je mogoče iz dveh evidenc pridobiti naslednje podatke: v Excel izpisu »zaposleni v določenem obdobju, dodaten kriterij funkcionarji« je možen obdobni izpis od 1.1.2008 do 23.10.2018. Izpis vsebuje vse sodnike, ki so bili v tem obdobju zaposleni od do, in sicer ime in priimek sodnika, ime sodišča, obdobje zaposlitve od do. V izpisu »ocene sodniške službe« z dne 23. 10. 2018, pa so naslednji podatki: naziv sodišča, kjer dela, ime in priimek sodnika, naziv sodnika, datum zadnje izdelane ocene, šifra in naziv ocene (naziv ocene po prvem odstavku 32. čl. ZSS). Nadalje je IP presojal dostop do navedene Excel tabele in izpisa ter ugotovil, da vsebujeta osebne podatke, vendar je dostop mogoč, saj obstaja zakonitost obdelave navedenih informacij na podlagi ZDIJZ, ki kot specialni predpis v tretjem odstavku 6. člena posega tudi na področje osebnih podatkov ter izrecno določa, da izjema varstva osebnih podatkov (in tudi druge izjeme) ni podana, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP je poudaril, da je ocena sodniške službe nedvomno povezana z opravljanjem javne funkcije. Že iz same jezikovne razlage besedne zveze »ocena sodniške službe« izhaja povezava med oceno in sodniškim delom, kar je njegova javna funkcija. Poleg tega pa je, kot je IP obrazložil, tudi po sami vsebini, ocena sodniške službe v neposredni povezavi z izvajanjem javne funkcije sodnika in popolnoma nič drugega. Zgolj na podlagi te ocene so lahko sodniki imenovani na višje sodniško mesto ali na položaj svetnika ter so lahko uvrščeni v višji plačni razred (34. člen ZSS). Torej šele na podlagi ocene lahko sodniki uveljavljajo druge pravice iz delovnega razmerja, kar še dodatno pritrjuje ugotovitvi IP, da gre za podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije. IP je nadalje še poudaril, da izjema od izjem, torej prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, nima nobenih omejitev, ko je obseg zahtevanih informacij večji. Ni torej nobene razlike, ali prosilec zahteva podatek zgolj za enega sodnika ali za vse sodnike, vselej je predmet presoje »ocena sodniške službe«, ki z obsežnostjo ne spremeni svojega pomena oz. ne izgubi svoje povezave z izvajanjem javne funkcije. IP je svoji praksi že pravnomočno odločil, da predstavlja izrek ocene sodniške službe, brez obrazložitve, informacijo javnega značaja, z utemeljitvijo, da gre za podatek v zvezi z izvajanjem javne funkcije. IP zato ni imel razloga, da svoji praksi in praksi Upravnega sodišča Sodba Upravnega sodišča RS: opr. št. U 831/2007 z dne 24.10.2007 v zvezi z odločbo IP št. 021-21/2007/4 z dne 11.4.2007 ne bi sledil v primeru, ko prosilec zahteva ocene za vse sodnike, saj za drugačno odločitev IP ni imel zakonske podlage. Glede opozorila organa o točnosti in ažurnosti izpisa ocen sodniške službe je IP pojasnil, da obdelava osebnih podatkov, ki niso točni, predstavlja kršitev, zato je seveda logično, da izpis »ocene sodniške službe« z netočnimi podatki ne more predstavljati prosto dostopne informacije javnega značaja. Vendar pa je organ na ogledu in camera in v vlogi z dne 5. 4. 2019 pojasnil, da pristojne osebe poznajo način vnosa in način izpisa podatkov (pri neocenjenih sodnikih se na izpisu v kategoriji obdobje zadnje ocene namesto dveh datumov, ki izkazujeta daljše obdobje, pojavita dva enaka datuma). Ker torej takšen vnos po navedbah organa ne pušča dvomov glede podatka o (ne)ocenjenosti posameznih sodnikov, je po oceni IP dostop do navedenega izpisa »ocene sodniške službe« možen na način, da organ kot upravljavec zbirke iz izpisa med 878 sodniki oz. sodnicami (kot jih je prikazal izpis na dan 23.10.2018) izbriše vrstico oz. »ocene« pri sodnikih oz. sodnicah, kjer gre za »fiktivno oceno« in »fiktivne datume ocen«, saj navedeni podatki niti niso predmet zahteve in tudi zaradi tega ne smejo biti predmet presoje IP. Na ta način bo organ zagotovil točnost podatkov, v skladu s 5. členom Splošne uredbe, za kar je kot upravljavec osebnih podatkov zavezan, pri tem pa bo omogočen tudi dostop do informacij javnega značaja. Glede stranskih udeležencev je IP navedel, da IP niti organ nista dolžna v postopek klicati sodnikov kot stranskih udeležencev, saj je na podlagi a26.a člena ZDIJZ stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, kot je to v obravnavanem primeru.

ODLOČBA:

Številka: 090-15/2019/10

Datum: 14. 5. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 28. 12. 2018, novinarja Dnevnika, Kopitarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana (dalje prosilec), zoper odločbo z dne 19. 12. 2018, št.: Su 2050/2018, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 19. 12. 2018, št.: Su 2050/2018, delno odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:

- Excel tabele »zaposleni v določenem obdobju, dodaten kriterij funkcionarji«, za obdobje od 1.1.2008 do 23.10.2018 z naslednjimi podatki: ime in priimek sodnika/ce, ime sodišča, obdobje zaposlitve od do,

- izpisa »ocene sodniške službe« z dne 23. 10. 2018 z naslednjimi podatki: naziv sodišča, kjer sodnik/ca dela, ime in priimek sodnika/ce, naziv sodnika/ce (npr. okrajni, okrožni,..), datum zadnje izdelane ocene, šifra in naziv ocene (naziv ocene po prvem odstavku 32. čl. ZSS), pri čemer mora organ izbrisati celotno vrstico, kjer je pri sodnikih oz. sodnicah, navedena »fiktivna ocena« in »fiktivni datum ocene«.

V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 23. 10. 2018 zahteval poimenski seznam vseh okrajnih, okrožnih, višjih in vrhovnih sodnikov, ki so bili v obdobju od 1.1.2008 do 23.10.2018 ocenjevani in so prejeli oceno sodniške službe. Prosilec je navedel, da naj torej seznam vsebuje: ime in priimek posameznega sodnika, njegov naziv, naziv sodišča, kjer deluje oz. je deloval, podatek o številu ocenjevanj sodniške službe posameznega sodnika v omenjenem obdobju, ocene (po 32. členu Zakona o sodniški službi), ki jih je posamezni sodnik v tem obdobju prejel in podatek, ali oseba še opravlja sodniško funkcijo ali ne. Prosilec je informacije zaprosil v obliki datoteke po elektronski pošti.

Organ je z odločbo z dne 19. 12. 2018, št.: Su 2050/2018 zahtevo prosilca zavrnil in odločil, da posebni stroški v postopku niso nastali. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in navedel, da glede na ugotovljeno dejansko stanje organ podatkov, kot jih zahteva prosilec, v obliki evidence tj. seznama vseh okrajnih, okrožnih, višjih in vrhovnih sodnikov za obdobje od 1.1.2008 do 23.10.2018, s podatki: ime in priimek sodnika, njegov naziv, naziv sodišča, kjer deluje oziroma je deloval, podatek o številu ocenjevanj sodniške službe posameznega sodnika v omenjenem obdobju, ocene in podatek, ali oseba še opravlja sodniško funkcijo ali ne, nima. Na Vrhovnem sodišču se vodi Centralna kadrovska evidenca (CKE). To predstavljajo fizični spisi vseh sodnikov, ki so bili v letu 2013 v službenem razmerju. V takšnem obsegu je namreč Vrhovno sodišče v letu 2013 s strani Ministrstva za pravosodje prejelo navedeno dokumentacijo na podlagi pristojnosti, ki jih je določal Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-K). Od leta 2015 se CKE vodi tudi v Su vpisniku. V CKE fizičnih spisih in od leta 2015 v Su vpisniku se med drugim, poleg odločb Sodnega sveta in določenih drugih dokumentov, nahajajo ocene sodniške službe, če jih Personalni sveti oziroma matična sodišča pošljejo v Skupno kadrovsko službo Vrhovnega sodišča. Ker vsi Personalni sveti ocen sodniške službe Skupni kadrovski službi ne pošiljajo, se v osebnih spisih, ki se kot del CKE vodijo v Skupni kadrovski službi Vrhovnega sodišča, ne nahajajo vse ocene in tako podatki niso popolni. Poleg tega se dokumentacija nanaša le na sodnike, ki so bili v službenem razmerju leta 2013 oziroma kasneje, torej podatkov o sodnikih, ki v času od leta 2008 do leta 2013 niso bili več v službenem razmerju z Republiko Slovenijo, torej niso bili več sodniki, v Skupni kadrovski službi na Vrhovnem sodišču ni. Prav tako se v okviru CKE ne vodi evidenca ocen po sodnikih, ampak se vodi fizični spis oziroma v Su vpisniku poseben spis za vsakega sodnika posebej. Računalniška poizvedba po ocenah za vse sodnike ni možna. Okvirno število sodnikov na dan 1. 8. 2013 je bilo 976, na dan 30.11.2018 pa je vseh sodnikov v Republiki Sloveniji 891. Organ je s sklicevanjem na prvi odstavek 4. člena ZDIJZ navedel, da se dolžnost posredovanja informacij nanaša le na t.i. »surove« informacije. Izjema od napisanega so lahko v določenem obsegu le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah in jih je enostavno priklicati. Da bi organ lahko zadostil pogojem prosilca, bi moral vse spise pregledati in analizirati njihovo vsebino, saj se poleg ocen v osebnih spisih CKE vodijo še določeni drugi dokumenti, ki niso v povezavi z oceno sodniške službe. Prav tako bi moral organ na posamezna matična sodišča, to so sodišča, na katerih sodniki opravljajo sodniško službo in ki hranijo osebne spise vseh sodnikov svojega sodišča (4. odstavek 31. člena Zakona o sodniški službi), pošiljati poizvedbe ali je določena ocena iz osebnega spisa CKE izostala, saj kot je bilo pojasnjeno zgoraj, se Skupni kadrovski službi vse ocene ne pošiljajo in tako osebni spisi niso popolni. Šesti odstavek 78. člena Zakona o sodiščih namreč določa, da se zbirka dokumentov, ki se nanašajo na podatke iz CKE in kadrovske evidence za javne uslužbence, obdeluje na sodišču, na katerem sodnik opravlja sodniško službo, lahko pa tudi v CKE. Da bi torej organ zadostil pogojem zahteve, kot jo je postavil prosilec, bi moral odpreti vse spise, pregledati in analizirati njihovo vsebino in iz tega vsebinsko zaključiti, kateri dokumenti sodijo v zahtevano zbirko. Prav tako bi moral ob tem opravljati dodatne poizvedbe glede točnosti in popolnosti podatkov. Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna analiza oz. vsebinska presoja organa, gre tudi po praksi IP (tako odločba IP št. 090-54/2018 z dne 19. 4. 2018) za ustvarjanje novega dokumenta. Takšno stališče glede ustvarjanja novih zbirk dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz sodne prakse upravnega sodišča (sodba, št IIU 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010). Ob preizkusu kolikšen delovni vložek bi bilo potrebno vložiti za pridobitev take zbirke ocen, kot to zahteva prosilec, pa se pokaže, da bi to terjalo precej dodatnega dela za organ, saj bi bilo treba vsak spis tudi vsebinsko pregledati. Ob preizkusu na naključnem primeru spisa, koliko bi to za kadrovsko uslužbenko (v Skupni kadrovski službi Vrhovnega sodišča je za namen CKE delno zaposlena ena javna uslužbenka) predstavljalo dela ob siceršnjem običajnem delu, je bilo ugotovljeno, da bi pregled CKE spisa za posameznega sodnika, odbira relevantne dokumentacije, preslikanje dokumentacije, uskladitev z matičnim sodiščem, prenos spisa iz prostorov, kjer so spisi CKE posebej hranjeni, omogočanje delnega dostopa (le izrek in zadnji stavek obrazložitve ocene), pomenilo vsaj 20 minut za posameznega sodnika. Upoštevati je namreč treba, da se v CKE spisih vodijo še drugi dokumenti in da bi bilo treba ob tem opraviti določene preveritve v personalnih mapah sodnikov, ki se vodijo na matičnih sodišč, kjer sodniki službujejo. Sodnikov je bilo leta 2013 976, trenutno pa jih je 891, upoštevaje, da skupno število sodnikov za to celotno obdobje ni mogoče glede na podatke Skupne kadrovske službe natančno ugotoviti, saj informatizirana evidenca ne obstaja. Podatki se vodijo le za posamezno sodišče. Priklic podatkov iz aplikacije MFERAC pa ne omogoča natančnega izračuna skupnega števila vseh sodnikov za obdobje od leta 2013 do konca 2018, saj se statistika vodi po sodiščih in ne po sodnikih. Zbirka dokumentov pri organu tako ne obstaja, hkrati pa tudi ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Po stališču Vrhovnega sodišča (sodba X Ips 338/2016 z dne 7. 2. 2018) posredovanje informacij javnega značaja ne sme nesorazmerno obremeniti ali celo ogroziti opravljanja temeljne funkcije ali dejavnosti organa, torej tistih nalog, zaradi katerih je bil določen organ ustanovljen, kar še posebej velja za sodišča, ki ne opravljajo nalog oblasti, ki bi bila podvržena politični odgovornosti ter katerih finančna in kadrovska sredstva ne omogočajo, brez posledic za varstvo drugih javnih dobrin oziroma za uresničevanje pravic oseb, usmerjati v nesorazmerno zagotavljanje posredovanja informacij javnega značaja. Po presoji organa bi iskanje in odbiranje dokumentov v CKE po kriterijih, kot jih je v navedeni zahtevi zahteval prosilec, predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ ni dolžan storiti, zato je zahteva prosilca neutemeljena. Nadalje je organ ugotovil, da v aplikaciji MFERAC obstaja možnost priprave poročila, iz katerega so razvidni podatki o sodnikih, ki so v službenem razmerju na presečni dan podaje iskanja, med drugim tudi zadnja ocena sodniške službe in obdobje, za katerega je bila ta sprejeta. Podatke v navedeno aplikacijo za posameznega sodnika vnašajo matična sodišča (4. odstavek 31. člena Zakona o sodniški službi), ki se v tem delu štejejo za upravljavca podatkov, Vrhovno sodišče pa te podatke lahko le vpogleduje in se šteje kot obdelovalec v smislu Uredbe (EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, Uradni list EU, L, št 119/1 z dne 4. 5. 2016, v nadaljevanju uredba). Uredba v 5. členu kot eno temeljnih načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov določa načelo točnosti in ažurnosti. V d) točki prvega odstavka 5. člen določa, da so osebni podatki točni in, kadar je to potrebno, posodobljeni, sprejeti je treba vse razumne ukrepe za zagotovitev, da se netočni osebni podatki brez odlašanja izbrišejo ali popravijo ob upoštevanju razumnih namenov, za katere se obdelujejo (,,točnost"). V drugem odstavku 5. člena pa je določeno, da je upravljavec odgovoren za skladnost z zahtevami prvega odstavka. Vrhovno sodišče se je v tem postopku obrnilo na vsa sodišča, da podatke v teh tabelah posodobijo. Vendar pa Vrhovno sodišče ne more preveriti, ali so sodišča, čeprav je bilo o tem s strani večine sodišč obveščeno, zagotavljati, da so ti podatki ažurni in točni. Razkrivanje netočnih podatkov pa bi predstavljalo kršitev osebnih podatkov. Iz razloga 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu ne more omogočiti dostopa do navedene tabele MFERAC za vse sodnike, saj ne more zagotavljati, da so navedeni podatki ažurni in točni. Ne glede na vse do sedaj navedene dejanske in pravne ovire, ki organu stojijo na poti, da bi vlogi prosilca ugodil, organ meni, da obstajajo tudi utemeljeni pravni zadržki za posredovanje podatkov v obliki kot jo zahteva prosilec. Kot prvo organ meni, da podatki o ocenah sodniške službe kot jih zahteva prosilec, predstavljajo samostojno zbirko osebnih podatkov. Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, se v CKE v skladu z ZS oziroma v aplikaciji MFERAC vodijo različni osebni in drugi podatki sodnikov, strukturirani po različnih kategorijah. Vsak del tako strukturiranih podatkov (v konkretnem primeru ocen sodniških služb), ki se nanašajo na vse oziroma več sodnikov, predstavlja samostojno zbirko osebnih podatkov, ki, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, ne obstaja v obliki zbirke osebnih podatkov, ampak bi jo moral organ za namen tega konkretnega postopka posebej pripraviti. To pomeni, da bi posredovanje katerihkoli strukturiranih zbirk podatkov, pridobljenih na podlagi podatkov iz CKE oziroma MFERAC, pomenilo posredovanje ene od zbirk osebnih podatkov tretji osebi, ki za zbiranje teh podatkov nima posebnega zakonskega pooblastila. Uredba v 6. členu med podlagami za zakonito obdelavo osebnih podatkov, kar predstavlja tudi vodenje zbirke osebnih podatkov, ne določa odločbe organa o dostopu do informacij javnega značaja. Prav tako uredba v določbah od 13. do 21. člena določa pravice posameznika in tem ustrezne obveznosti upravljavca. Organ meni, da s tem, ko bi potencialno omogočil prosilcu dostop do zbirke osebnih podatkov o sodnikih, ne more hkrati tudi zagotoviti, da bo prosilec, kot upravljavec take zbirke osebnih podatkov, nudil posameznikom ustrezno pravno varstvo, kot ga od njega zahteva uredba. Ker organ ne more zagotavljati, da bo prosilec, kot upravljavec osebnih podatkov sodnikom, kot nosilcem pravice do varstva osebnih podatkov, nudil ustrezno varstvo in bi ga določbe o dostopu do informacij javnega značaja v takšno nezakonito obdelavo silile, prosilcu ne more omogočiti dostopa do teh podatkov. Zaradi varstva osebnih podatkov, ki ga kot utemeljen razlog za zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja določa 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, organ zavrača zahtevo prosilca. Druga omejitev pravne narave, ki po presoji organa predstavlja oviro za to, da bi se prosilcu omogočil dostop do ocen vseh sodnikov, je dejstvo, da bi razkritje ocen vseh sodnikov povzročilo motnje v delovanju pravosodja kot celote, pri čemer je ocena dokument, ki je sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem, tj. ocenjevanjem sodniške službe posameznega sodnika, in zato predstavlja izjemo od dostopa do informacij javnega značaja. Prvi odstavek 6. člena ZDIJZ v 11. točki namreč določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatke iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Tretji odstavek istega člena ZDIJZ pa določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Organu je znana praksa IP, da je za posameznega sodnika praviloma v interesu javnosti, da se razkrije izrek ocene sodniške službe, glede obrazložitve pa se dostop ne omogoči. Ne glede na navedeno organ ocenjuje, da takšna praksa v konkretnem primeru, ko gre za zahtevo za posredovanje ocen vseh sodnikov za obdobje desetih let, ni ustrezna, iz v nadaljevanju navedenih razlogov. Ocene sodniške službe so glede na določbo 6. odstavka 78. člena Zakona o sodiščih in prvi odstavek 36. člena Zakona o sodniški službi (ZSS) zaupne. Z določbo šestega odstavka 78. člena ZS je zakonodajalec izrecno predpisal obseg in način dostopa javnosti do podatkov o opravljanju javne funkcije v specifičnem primeru sodnikov, oziroma v skladu z načelom sorazmernosti opravil tehtanje med javnostjo teh podatkov na eni strani in zasebnostjo sodnikov ter pomenom teh podatkov za njihovo nemoteno opravljanje sodniške funkcije na drugi strani. Prav tako je v 36. členu ZSS določil ozek krog upravičencev, ki se lahko seznanijo z oceno sodniške službe in način posredovanja dokumentov (»pisno in zaupno«). Organ meni, da podatki o oceni posameznega sodnika, strukturirani na način, kot to želi prosilec za dostop do informacij javnega značaja, postanejo zgolj statistični podatek, ki omogoča rangiranje posameznega sodnika in na ta način nepooblaščeno, neargumentirano in nepopolno vrednotenje njegovega dela. V primeru, ko je podana zahteva za dostop do ocen sodniške službe za vse sodnike za daljše obdobje, gre nedvomno pritrditi razlogom, ki jih je sicer navedlo Upravno sodišče RS, ko je presojalo zahtevo za dostop do statističnih podatkov o odstotku potrjenih zadev za vse sodnike, kot so razvidni iz aplikacije ,,Merila pričakovanega obsega sodnikovega dela" (sodba UPRS IU 1604/2015 z dne 5. 1. 2017). Podoba sodnikove uspešnosti brez strokovne interpretacije podatkov o ocenah, kot spremljajočih okoliščin, je bistveno izkrivljena. Pri čemer Posvetovalni svet evropskih sodnikov pri Svetu Evrope izrecno svari pred »rangiranjem« sodnikov na podlagi golih podatkov in priporoča, naj postopek ocenjevanja ostane zaupen »zaradi zagotavljanja sodniške neodvisnosti in varnosti sodnikov«. Razkritje podatkov, ki so brez ustrezne interpretacije potencialno zavajajoči, pomeni možnost diskreditacije sodnika in lahko vpliva na nemoteno delovanje sodstva, sodnikove odločitve bi bile s tem izpostavljene vrednotenju po kriterijih, ki ne izhajajo iz kvalitete argumentov, navedenih v obrazložitvi njegove odločbe. Zakon o sodniški službi izrecno varuje tako strokovno kot tudi človeško avtoriteto sodnika (2. in 2.a člen ZSS) kot bistveno za opravljanje sodniške funkcije. Krnjenje te avtoritete, do katerega lahko pripelje objava podatkov, ki so nepopolni in zato potencialno zavajajoči, zato lahko pomeni slabitev funkcije sodnika kot nosilca sodnega odločanja (125. člen Ustave RS ter prvi odstavek 1. člena in 14. člen ZS). Gre torej za posledice, ki očitno lahko vplivajo na izvrševanje funkcij sodstva kot neodvisne veje oblasti. Napačno razumevanje ocen sodniške službe bi torej brez ustrezne interpretacije bilo lahko potencialno zavajajoče in tako pomenilo možnost diskreditacije sodnika in posameznega sodišča ter bi posledično lahko vplivalo na nemoteno delovanje sodstva. Še posebej v primeru, ko prosilec zahteva podatke vseh sodnikov v Republiki Sloveniji. Poleg tega ni nezanemarljivo, da javno objavljanje tako strukturiranih podatkov o ocenah lahko sodnike izpostavi verbalnim in drugim napadom, ki bi lahko negativno vplivali na sodnikovo delo. Proces in rezultat ocenjevanja kakovosti dela sodnikov mora biti transparenten in preverljiv, vendar ne objavljen. V nasprotnem bi bila ogrožena neodvisnost posameznega sodnika in sodišča, s tem pa tudi sodstva kot celote. To je tudi razlog, zakaj ZS v 9. točki tretjega odstavka 78. člena v povezavi s 6. odstavkom 78. člena ZS določa, da se kot zaupni podatek v CKE obdeluje tudi podatek o oceni sodniške službe. Iz navedenega razloga gre za izjemo od dostopa do informacij javnega značaja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ne gre za absolutno javne podatke iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je zaključil, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga niti ga ni dolžan izdelati (4. člen ZDIJZ), hkrati pa gre za podatke, ki predstavljajo izjemo od dostopa do informacij javnega značaja po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je zahtevo prosilca zavrnil. V tem postopku niso nastali posebni stroški.

Prosilec je pri organu vložil pritožbo z dne 28.12.2018, v kateri je navedel, da je odločitev organa napačna v delu, v katerem navaja pravne zadržke. V tem delu po prepričanju prosilca interes javnosti glede transparentnosti kakovosti - ocen - dela sodnikov kot funkcionarjev samostojne sodne veje oblasti v celoti prevlada nad skrbjo organa, da prosilec podatkom morda ne bi nudil ustreznega varstva. Prosilcu se zdi neupravičeno sklicevanje organa, da bi razkritje ocen vseh sodnikov povzročilo motnje v delovanju pravosodja kot celote, ter da gre pri ocenah sodnikov le za statističen podatek, ki omogoča rangiranje posameznega sodnika in nepooblaščeno, neargumentirano in nepopolno vrednotenje njegovega dela, razkritje teh podatkov pa da lahko pomeni možnost diskreditacije. Prosilec meni, da je v tem delu interes javnosti absolutno prevladujoč, saj že ob omenjeni nezmožnosti dostopa do personalnih map oziroma dokumentacije, na podlagi katere je bila podana, dostop do ocen sodniške službe posameznih sodnikov pomeni tako minimalen poseg v zasebnost sodnikov, vršilcev javne funkcije, kot tudi vsaj minimalno zagotavljanje transparentnosti (rednega ocenjevanja sodnikov, upoštevanja sprejetih ocen,...). Prosilcu se nadalje zdi neupravičen pomislek organa, da mu ne more dati del podatkov prek MFERAC, s katerimi razpolaga, ker ne more zagotoviti, da so podatki ažurni in točni, ker podatke vnašajo matična sodišča. Prosilec je navedel, da so menda že matična sodišča zavezana, da vpisujejo/sporočajo točne podatke. Glede pomanjkljivosti vseh zahtevanih podatkov (za daljše časovno obdobje) se organ sklicuje, da tovrstne že obstoječe evidence niti nima in da niti ni dolžan teh podatkov zagotoviti v želeni obliki (to pa bi jim tudi vzelo precej dela). Prosilca žalosti, da organ tovrstne evidence že zaradi lastnih potreb nima, IP pa v tem delu prosi, da presodi, ali gre morda za izjemo, ali pač to predstavlja zahtevo, ki je organ ni dolžan zbrati in posredovati.

Organ je z dopisom z dne 15. 1. 2018, št. Su 2050/2018, poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Pri tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V konkretni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa. Primarno pa je sporno vprašanje, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga. Organ je zahtevo prosilca namreč zavrnil iz razloga, ker zahtevane informacije oz. seznama s podatki o sodnikih, kot jih zahteva prosilec, nima.

Zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP dne 22. 3. 2019 pri organu izvedel ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP. Ogled brez prisotnosti strank pomeni procesno dejanje IP, da kot pritožbeni organ sam oceni in presodi vsa dejstva, relevantna v zadevi. Takšno delovanje narekuje tudi načelo materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Na ogledu in camera je organ na poziv IP pojasnil, da vsako sodišče zase vnaša v MFERAC vse podatke o sodnikih (napredovanja, ocene, status zaposlitve,..). Vrhovno sodišče vnaša samo zase. CKE se elektronsko vodi v Su vpisniku, ki je bil vzpostavljen leta 2015, pred tem se je vse vodilo ročno v fizičnih spisih, pred tem datumom dokumenti sodnikov niso bili v elektronski obliki. Posamezna sodišča imajo svoj Su vpisnik, gre za aplikacijo, ki med sabo ni povezana oz. organ ne vidi zadev Su vpisnika drugih sodišč. V Su vpisnik od organa posamezna sodišča ne morejo vnašati dokumentov, organ vnese podatke v obliki skena ali v elektronski obliki. Iz aplikacije Su ni mogoče delati izpisov, ker so to mape z dokumenti, dejansko gre za podvojeno kadrovsko mapo, ki je še vedno tudi v fizični obliki. Leta 2013 je organ prevzel vse osebne spise sodnikov, ki so bili leta 2013 še zaposleni. To je bilo v fizični obliki. Osebnih spisov sodnikov, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred tem datumom, organ nima. Z vidika zbirke MFERAC, je organ pojasnil, da je v zahtevanem obdobju obstajal in torej obstajajo podatki za celotni zahtevano obdobje, vendar po navedbah organa ni mogoče narediti izpisa, kot je predmet zahteve. Organ je pojasnil, da obstajajo kriteriji po meri, vendar je ta vezan na posamezen izpis. Organ je predložil izpis kriterijev po meri, med katerimi ni npr. ocen. Organ je pojasnil, da se v sistemu MFERAC glede ocen sodniške službe lahko postavi samo na določen dan in glede ocen sodniške službe ni možno obdobno iskanje. Organ je naredil dva izpisa na različen datum. Ugotovljeno je, da se stanje sodnikov spremeni, glede na zaposlitev, pri sodnikih, ki so bili zaposleni v daljšem obdobju oz. so na obeh seznamih, pa je zajeta ocena samo za zadnje obdobje, torej izpis iz leta 2008, da podatek za oceno, ki je nastala po letu 2008. Pri prenosu podatkov iz MFERACA v Excel tabelo pa se vidijo tudi ocene – opisno (v skladu z 32. čl. ZSS). Gre za seznam oz. za podatke o sodnikih, ki je naveden v izpodbijani odločbi, s katerim organ razpolaga in se imenuje »ocene sodniške službe«. Iz seznama je mogoče ugotoviti: naziv sodišča, kjer dela, oddelek, kjer dela, ime in priimek sodnika, naziv sodnika, datum zadnje izdelane ocene, obdobje ocene, datum napredovanja v plačni razred (vPR), datum napredovanje v sodniško mesto, datum napredovanje v položaj svetnika, datum naslednje ocene, datum možnega napredovanja, šifra in naziv ocene (naziv ocene po prvem odstavku 32. čl. ZSS), naziv pravne podlage. Organ je pojasnil, da gre za excel tabelo, iz katere je sicer možno brisati podatke, ki niso predmet zahteve. Organ meni, da v okvir zahteve sodi izpis z naslednjimi podatki: naziv sodišča, kjer dela, ime in priimek sodnika, naziv sodnika, datum zadnje izdelane ocene, šifra in naziv ocene (naziv ocene po prvem odstavku 32. čl. ZSS). Organ glede obdobja ocene pojasni, da prosilec zahteva samo ocene in koliko ocen je dobil v obdobju, ne pa obdobja ocenjevanja. Glede na pritožbene navedbe, da se mu zdi neupravičen pomislek organa, da mu ne more dati del podatkov prek MFERAC, s katerimi razpolaga, ker ne more zagotoviti, da so podatki ažurni in točni, ker podatke vnašajo matična sodišča, organ vztraja, da je navedena excel tabela sporna glede točnosti in ažurnosti, in sicer za podatke pri Vrhovnem sodišču, za zaposlene sodnike, ki še niso bili ocenjeni na Vrhovnem sodišču, ker so npr. premalo časa na tem mestu zaposleni, se v navedeni Excel tabeli »Ocena sodniške službe«, podatki prikažejo za tiste, ki zbirke ne uporabljajo, napačno oz. zavajajoče, saj je pri datumu ocene prikazan fiktivni datum glede na vsakega sodnika posebej npr. datum dokumenta, ko je nastopil sodniško funkcijo ipd. ter pri nazivu ocene sodnika je za potrebe organa vneseno »ne izpolnjuje pogojev za napredovanje«, ker jih dejansko ne, ker še ni bil ocenjen, vendar to ni dejanska ocena sodnika, ker, kot rečeno, še ni bil ocenjen. To vnesejo v sistem, ker sistem zahteva, da notri vpišejo podatek, saj sicer izpis ne bi ponudil vseh zaposlenih sodnikov, kar pa je potrebno za delo personalnega sveta, zato so bili pri neocenjenih sodnikih vneseni »fiktivni podatki«. Za Vrhovno sodišče to pomeni, da ne gre za »pravo oceno« pri tistih sodnikih, ki imajo pri obdobju ocene naveden isti datum začetka in konca. Organ torej vnaša »fiktivne podatke« za neocenjene sodnike Vrhovnega sodišča, ker MFERAC ne omogoča praznega polja oz. ne ocenjen, in v takem primeru ne bi bili na seznamu za zaposlene, ki jih personalni svet potrebuje za izdelavo ocene. Organ je pojasnil, da ne ve, kako je s tem pri ostalih sodiščih, kaj vnesejo v sistem npr. pri neocenjenih sodnikih. Možno je, da določenih neocenjenih sodnikov pri drugih sodiščih ni, ker ne vpišejo »fiktivne ocene«, zato sodnika v okvir seznama »ocena sodniškega dela« ni zavedenega. Za primerjavo, na dan 23. 10. 2018 je ocenjenih 878 sodnikov, zaposlenih pa 886. V to tabelo »Ocene sodniške službe«, se vnašajo podatki s strani vsakega sodišča posebej, zato organ ne ve, po kakšnem sistemu se vnašajo pri drugih sodiščih. Šele z vpogledom v Su vpisnik, kjer so skenirani dokumenti, je mogoče za vsakega sodnika posebej ugotoviti, ali je ta ocena prava, če je bila ocena poslana na Vrhovno sodišče. Organ dopušča možnost, da v MFERAC ni vnesena prava zadnja ocena, saj kot rečeno, tega za druga sodišča ne vnašajo, poleg tega pa je podatek o oceni drug podatek kot o plači oz. o plačnih razredih, ki so vezani na izplačilo plače. Sama odločba o oceni še direktno ne spremeni stanja pri plači. Organ je ponovno poudaril, da drugega izpisa, ki bi na takšen način ponujal, vse ocene za celotno obdobje, ni. Organ lahko sicer v sistemu MFERAC, v zavihkih: kadrovska evidenca, delojemalci, delojemalci - evidentiranje vseh podatkov, izbere se naziv sodišča, odpre se seznam zaposlenih in s klikom na posameznega sodnika, v podzavihku «ocene sodniškega dela« so vnesene ocene, vidno je več ocen. Treba je torej vpogledati za vsakega sodnika posebej, saj skupnega izpisa ta del MFERAC –a »Kadrovska evidenca« ne omogoča. Možen je obdobni izpis od 1.1.2008 do 23.10.2018 v izpisu »zaposleni v določenem obdobju, dodaten kriterij funkcionarji«. Izpis vsebuje vse sodnike, ki so bili v tem obdobju zaposleni od do (ime in priimek sodnika, ime sodišča, davčna številka, EMŠO, obdobje zaposlitve od do, ). Ker gre za Excel tabelo, zato je možen izpis brez EMŠO in davčne številke.

IP je naknadno, dne 26.3.2019, pozval organ k dodatnemu pojasnilu, in sicer glede na to, da je prosilec zahteval dostop do seznama vseh okrajnih, okrožnih, višjih in vrhovnih sodnikov, ki so bili v obdobju od 1.1.2008 do 23.10.2018 ocenjevani in so prejeli oceno sodniške službe, je IP ugotovil, enako kot v izpodbijani odločbi, da zahtevi prosilca delno ustreza seznam iz aplikacije MFERAC, z naslovom »Ocena sodniške službe«. Vendar pa je bilo nadalje na ogledu in camera ugotovljeno tudi, da Vrhovno sodišče za zaposlene sodnike, ki še niso bili ocenjeni na Vrhovnem sodišču, ker so npr. premalo časa na tem mestu zaposleni, v navedeno zbirko »Ocene sodniške službe« vnaša »fiktivne podatke« za neocenjene sodnike Vrhovnega sodišča, ker MFERAC ne omogoča praznega polja oz. »ne ocenjen«, in v takem primeru ne bi bili na seznamu za zaposlene, ki jih personalni svet potrebuje za izdelavo ocene. Kako je z ostalimi sodišči, na ogledu organ ni znal pojasniti. To pomeni, da gre za zbirko osebnih podatkov, ki niso točni, kar je organ navedel tudi v izpodbijani odločbi. IP je v tej zvezi zaprosil organ za dodatno pojasnilo, ali obstaja kakšno navodilo oz. drug ustrezen dokument, ki določa, da se zbirka »Ocene sodniške službe« vodi na zgoraj opisan način, da se vpisujejo »fiktivni podatki« (kar izhaja iz zapisnika o ogledu in camera), in sicer z vidika celotne zbirke za vsa sodišča. Prav tako je IP prosil za pojasnilo, ali so podatki v MFERAC-u, v zavihku »ocena sodniškega dela« (za vsakega sodnika posebej), točni, torej ali so podatki o oceni sodnika pravilni ter ali se vnašajo ločeno od zbirke »Ocene sodniške službe« (ki kot ugotovljeno ni točna). IP je dne 29. 3. 2019 organ še pozval, da pojasni, ali je z vidika znanja informatika organa, ki nudi tehnično podporo službi SKS in pozna delovanje MFERAC za sodišča, mogoče pridobiti izpis, kot je predmet zahteve, torej točen seznam vseh okrajnih, okrožnih, višjih in vrhovnih sodnikov, ki so bili v obdobju od 1.1.2008 do 23.10.2018 ocenjevani in so prejeli oceno sodniške službe.

Organ je odgovoril z dopisom dne 5. 4. 2019, v katerem je primarno pojasnil okoliščine, ki so vodile k dograditvi aplikacije MFERAC, da ta trenutno sploh omogoča elektronsko evidenco ocen sodniške službe. Zakon o sodniški službi (ZSS) v 31. členu določa, da personalni svet izdela za sodnike oceno sodniške službe vsaka tri leta, pred tem časom pa na zahtevo sodnega sveta, predsednika sodišča, predsednika sodišča višje stopnje, ministra, pristojnega za pravosodje, ali sodnika samega. Za sodnika se v prvih treh letih opravljanja sodniške službe izdela ocena sodniške službe vsako leto. Ne glede na navedeno zakonsko določbo v posameznih primerih sodniki niso bili ocenjeni tudi v daljšem časovnem obdobju, pri čemer Personalni svet Vrhovnega sodišča ni imel podatka o tem, koliko je sodnikov, ki jim je bila ocena izdelana pred več kot tremi leti. Vrhovno sodišče je problem zaznalo že leta 2012 ter sistemsko ukrepalo. Na pobudo Personalnega sveta Vrhovnega sodišča je bila 28. 11. 2012 odrejena vzpostavitev računalniške evidence, ki bi omogočila lažje sledenje in izdelavo ocen. Centralna kadrovska evidenca in osebna evidenca sodnikov, ki sta omogočali tovrstno preverjanje, sta bili do 2013 v pristojnosti Ministrstva za pravosodje, ki pa v zvezi s tem ni uvedlo kakšnih ukrepov. V letu 2013 je bila s spremembami Zakona o sodniški službi pristojnost za vodenje centralne kadrovske evidence z Ministrstva za pravosodje prenesena na Vrhovno sodišče RS. Priprave na spremembo so potekale od začetka leta 2013, zadnje vsebine so se usklajevale v septembru 2013. Aplikacija je v okviru informacijskega sistema, ki podpira centralno kadrovsko evidenco (MFERAC), začela delovati septembra 2013. Novosti so bile realizirane v verziji 5.12 z dne 12. 9. 2013 in so razvidne iz priloženega dokumenta. Z novostmi so bile seznanjene vse kadrovske službe in vsa vodstva sodišč, pri čemer so bili opozorjeni na zagotavljanje popolnega in pravilnega vnosa podatkov v izogib zamudam pri sodniških ocenah. Pred dograditvijo aplikacije vanjo torej ni bilo mogoče vpisovati niti ocen sodniške službe niti napredovanj in se tako elektronska evidenca ocen sodniške službe ni vodila. V naknadnem obdobju so sodišča pričela z obsežnejšimi pregledi stanja na tem področju in posredovanjem predlogov za izdelavo rednih ocen sodniške službe. Personalni svet Vrhovnega sodišča je konec leta 2014 predsednike vseh okrožnih in višjih sodišč opozoril, da naj spremljajo postopke ocenjevanja sodnikov in pravočasno predlagajo izdelavo ocene sodniške službe pristojnemu personalnemu svetu. Kadrovske službe so potem v določenih časovnih obdobjih predložile to poročilo, iz katerega je bilo razvidno, kateri sodniki bi morali biti ocenjeni npr. v naslednjih 6 mesecih. Glede vprašanja, ali obstaja kakšno navodilo oz. drug ustrezen dokument, ki določa, da se zbirka »Ocene sodniške službe« vodi na zgoraj opisan način, da se vpisujejo »fiktivni podatki« (kar izhaja iz zapisnika o ogledu in camera), in sicer z vidika celotne zbirke za vsa sodišča, je organ pojasnil, da je z vidika učinkovitega in rednega spremljanja ocenjevanja sodnikov ključno, da je vsak sodnik, tudi novozaposlen, takoj ob nastopu vnesen v MFERAC (pri čemer ni ključno, ali sodnik oceno ima ali ne) tako, da se na izpisu Ocene sodniške službe POR_OCE_SOD, ki ga omogoča dograjena aplikacija, pojavi s podatkom, kdaj mora biti ocenjen. Prav ta podatek je za delovni proces organa ključen in eden izmed najpomembnejših razlogov za dograditev aplikacije. Dosleden vnos vseh sodnikov (tudi še neocenjenih) v MFERAC je torej bistven, saj bi sicer lahko prišlo do zastoja pri ocenjevanju sodnikov, kljub novi ustrezni in hitro dostopni elektronski evidenci. Formalnega pisnega navodila, kako naj se podatki v aplikacijo vnašajo, s strani Vrhovnega sodišča ni bilo, so pa bili zgoraj navedeni razlogi za vpis vseh sodnikov pojasnjeni v okviru neformalnih pogovorov med vodstvi in kadrovskimi službami drugih sodišč, prav tako se je v okviru neformalnih razgovorov pojasnjevalo, kako bomo podatke vpisovali na Vrhovnem sodišču RS. Glede vprašanja, ali so podatki v MFERAC-u, v zavihku »ocena sodniškega dela« (za vsakega sodnika posebej), točni, torej ali so podatki o oceni sodnika pravilni ter ali se vnašajo ločeno od zbirke »Ocene sodniške službe« glede podatkov, ki jih vnaša Vrhovno sodišče, je organ pojasnil, da so podatki v MFERAC-u o ocenah vrhovnih sodnikov, ki so napredovali na položaj svetnika, pravilni. Pri vrhovnih sodnikih, ki še niso napredovali na položaj svetnika, pa so podatki o ocenah na izpisu prikazani na način, ki ga MFERAC v primerih, ko sodnik še ni ocenjen, omogoča, in sicer tako, da je evidentiranje podatkov pomensko najbližje dejanskemu stanju. Za pravilnost podatkov drugih sodišč odgovarjajo posamezna sodišča, ki te podatke tudi vnašajo. Predpogoj za prikaz podatkov na izpisu »Ocene sodniške službe« je vnos podatkov na zavihku »ocena sodniškega dela« (za vsakega sodnika posebej), ki so nato prikazani na izpisu. Glede točnosti podatkov na izpisu je organ še pojasnil, da je Vrhovno sodišče podatke potrebovalo in v aplikacijo vnašalo za namen spremljanja ocenjevanja sodnikov v izogib morebitnim zastojem pri njihovem ocenjevanju, in ne za namen javne objave podatkov. S tem namenom so bili (tudi) še neocenjeni sodniki in njihovi podatki vneseni v aplikacijo na način, kot ga je aplikacija dopuščala, pri čemer so pristojne osebe poznale način vnosa in način izpisa podatkov (pri neocenjenih sodnikih se na izpisu v kategoriji obdobje zadnje ocene namesto dveh datumov, ki izkazujeta daljše obdobje, pojavita dva enaka datuma). Tak vnos torej ni puščal dvomov glede podatka o (ne)ocenjenosti posameznih sodnikov. Za potrebe delovnega procesa je organ potreboval le neposreden izpis iz MFERAC-a (z datumom naslednje ocene kot najpomembnejšim podatkom na izpisu), ne pa tudi razširjenega izpisa, ki ga je mogoče pridobiti šele z iznosom podatkov v excelovo tabelo (tak dokument je bil pripravljen za IP po opravljenem ogledu in camera), kjer je izpisan tudi naziv ocene, ki pa je pri neocenjenih sodnikih za nepooblaščene osebe lahko zavajajoč, čeprav je tudi iz takega izpisa jasno razvidno, kdaj gre za še neocenjenega sodnika (v kategoriji obdobje zadnje ocene se namesto dveh datumov, ki izkazujeta daljše obdobje, pojavita dva enaka datuma). Kljub navedenemu je organ še dodal, da je Ministrstvo za finance zaprosil za preveritev možnosti za dopolnitev šifranta »Ocene sodniške službe« v aplikaciji MFERAC. Glede vprašanja, ali je z vidika znanja informatika organa, ki nudi tehnično podporo službi SKS in pozna delovanje MFERAC za sodišča, mogoče pridobiti izpis, kot je predmet zahteve, torej točen seznam vseh okrajnih, okrožnih, višjih in vrhovnih sodnikov, ki so bili v obdobju od 1. 1. 2008 do 23. 10. 2018 ocenjevani in so prejeli oceno sodniške službe, je organ pojasnil, da organu podporo za MFERAC zagotavlja Ministrstvo za finance, zato je organ vprašanje naslovil njim, ki je odgovorilo, da so podatki o ocenah sodniške službe v aplikaciji MFERAC KESD evidentirani v objektu Delojemalci – evidentiranje vseh podatkov (DJV) na listih Ocena sodniškega dela in Sodniško napredovanje. Pregledali so možnosti poročil v sistemu MFERAC za te podatke. Ministrstvo za finance je ugotovilo, da aplikacija ne omogoča neposrednega izpisa seznama, kot je predmet zahteve prosilca. Poročilo Ocene sodniške službe (POR_OCE_SOD) omogoča izpis nekaterih teh podatkov za delojemalce z veljavnimi pogodbami/aneksi na izbrani datum. Poročilo upošteva podatke zadnje ocene in zadnjega sodniškega napredovanja delojemalca. Poročilo ne omogoča izbire obdobja, prav tako ne izpisa več (vseh) ocen v nekem obdobju. Tudi podatka, ali oseba še opravlja sodniško funkcijo, to poročilo ne vsebuje. Drugih poročil v zvezi z oceno sodniškega dela v aplikaciji MFERAC KESD ni. Za pripravo takega seznama, kot je predmet zahteve, na podlagi podatkov, evidentiranih v objektu Delojemalci – evidentiranje vseh podatkov (DJV) na listih Ocena sodniškega dela in Sodniško napredovanje, bi bilo treba pripraviti posebno poizvedbo na podatkovni bazi. Ne gre za enostavno zahtevo, to bi moral organ posebej naročiti pri zunanjem izvajalcu in tudi posebej plačati. Sredstva za taka izredna naročila zunanjemu izvajalcu so zelo omejena. Druga možnost je, da organ sam ročno pregleda vse evidentirane podatke in jih ročno zbere. Glede na vse navedeno je organ v zvezi z zastavljenimi vprašanji povzel: Pisno navodilo oz. drug ustrezen akt, ki bi z vidika celotne zbirke za vsa sodišča določal način, kako se vpisujejo podatki za neocenjene sodnike, ne obstaja, saj sodišča z vidika svojega samostojnega položaja sama zagotavljajo ustrezen način evidentiranja podatkov o ocenah sodniške službe v MFERAC. Podatki v MFERAC-u o ocenah vrhovnih sodnikov, ki so že napredovali na položaj svetnika, so pravilni, pri vrhovnih sodnikih, ki še niso napredovali na položaj svetnika, pa so podatki o ocenah na izpisu prikazani na način, ki ga MFERAC v primerih, ko sodnik še ni ocenjen, omogoča, in sicer tako, da je evidentiranje podatkov pomensko najbližje dejanskemu stanju. Ministrstvo za finance je organ tudi že zaprosil za preveritev možnosti za dopolnitev šifranta »Ocene sodniške službe« v aplikaciji MFERAC. Za pravilnost podatkov drugih sodišč odgovarjajo posamezna sodišča, ki te podatke tudi vnašajo. Predpogoj za prikaz podatkov na izpisu »Ocene sodniške službe« je vnos podatkov na zavihku »ocena sodniškega dela« (za vsakega sodnika posebej), ki so nato prikazani na izpisu. Za pripravo seznama, kot ga želi prosilec, bi bilo treba pripraviti posebno poizvedbo na podatkovni bazi, pri čemer ne gre za enostavno zahtevo, naročiti pa bi jo bilo treba pri zunanjem izvajalcu Ministrstva za finance in jo tudi posebej plačati. Na koncu je organ še poudaril, da je, ne glede na to, da je bil konkreten pritožbeni postopek doslej namenjen pretežno ugotavljanju obstoja ustreznega dokumenta oziroma tehničnih možnosti njegove izdelave, v konkretni zadevi bistven tudi in predvsem vsebinski oziroma pravni vidik in pravni zadržki, ki jih je organ jasno izpostavil v izpodbijani odločbi. Javna objava sodniških ocen v obliki in način, kot to želi prosilec, ne bi z ničimer prispevala k zagotavljanju sodniške neodvisnosti, pač pa bi bila kot goli statistični podatki le podlaga za najrazličnejše nestrokovne analize sodniškega dela, medsebojne primerjave sodnikov, njihove diskreditacije in napačne zaključke, kar vsekakor ni namen sodniškega ocenjevanja.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da organ s seznamom, kot je predmet zahteve prosilca, ne razpolaga v celoti, temveč je mogoče iz dveh evidenc pridobiti naslednje podatke: v Excel izpisu »zaposleni v določenem obdobju, dodaten kriterij funkcionarji« je možen obdobni izpis od 1.1.2008 do 23.10.2018. Izpis vsebuje vse sodnike, ki so bili v tem obdobju zaposleni od do, in sicer ime in priimek sodnika, ime sodišča, obdobje zaposlitve od do. V izpisu »ocene sodniške službe« z dne 23. 10. 2018, pa so naslednji podatki: naziv sodišča, kjer dela, ime in priimek sodnika, naziv sodnika, datum zadnje izdelane ocene, šifra in naziv ocene (naziv ocene po prvem odstavku 32. čl. ZSS). To pomeni, da izpis iz MFERAC ne omogoča izpisa vseh ocen sodniške službe za zahtevano obdobje, saj ni omogočeno »obdobno« iskanje, temveč se izpiše zgolj zadnja ocena sodniške službe, ne glede na čas iskanja. Organ je podrobno pojasnil, za kakšen namen so bile evidence vzpostavljene, kako se podatki beležijo in da bi lahko omogočil izpis le z »nadgradnjo« sistema, kar pa za potrebe prosilcev po ZDIJZ, organ ni dolžan narediti. Takšno je tudi stališče Vrhovnega sodišča, ki se je v sodbi št. X Ip 338/2016 z dne 7. 2. 2018 opredelilo tudi do vprašanja »orodij, s katerimi razpolaga organ« , in sicer je navedlo »organ mora prosilcu posredovati zahtevane informacije, ki jih je mogoče iz podatkovne zbirke pridobiti z uporabo tistih orodij, ki so za dostopanje do navedenih elektronskih podatkov na voljo in so sestavni del njihove običajne uporabe«. To pomeni, da od organa ni mogoče zahtevati, da »pridobiva nova orodja«, s katerimi bi lahko izvedel izpis podatkov, ki so predmet zahteve. V tem delu je torej IP sledil odločitvi organa, da organ z zahtevano informacijo, torej »vse ocene sodniške službe za obdobje od 1.1.2008 do 23.10.2018«, v obliki izpisa ne razpolaga. IP ni imel razloga, da organu ne bi verjel. Pritožba prosilca se zato v tem delu zavrne, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP.

IP je nadalje presojal dostop do podatkov, s katerimi organ razpolaga in so predmet zahteve prosilca, tako glede zatrjevanih izjem kakor tudi z vidika vprašanja točnosti.

Primarno se je IP opredelil do izpisa v Excel tabeli »zaposleni v določenem obdobju, dodaten kriterij funkcionarji«, ki za zahtevano obdobje od 1.1.2008 do 23.10.2018 izpiše vse sodnike, ki so bili v tem obdobju zaposleni od do, in sicer ime in priimek sodnika, ime sodišča, obdobje zaposlitve od do. Organ je dne 26. 3. 2019 posredoval IP datoteko z naslovom: Poročilo-zaposleni 1.12008 – 23.10.2018. IP ugotavlja, da dokument nedvomno vsebuje osebne podatke. Vprašanje, ki sledi pa je, ali je obdelava navedenih podatkov na način prostega dostopa zakonita oziroma povedano drugače, ali obstaja zakonska podlaga za njihovo javno razkritje oz. posredovanje prosilcu po ZDIJZ. Kot obdelavo osebnih podatkov Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: Splošna uredba) opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe). Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki spadajo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Glede na tretji odstavek člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa, da je podlaga za obdelavo iz točke (e) odstavka 1 določena v skladu s pravom države članice, ki velja za upravljavca, to pomeni, da je še vedno veljavna določba prvega odstavka 9. člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se skladno z veljavnim 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.

V obravnavanem primeru je prosilec zahteval dostop do informacij, ki jih organ vodi v centralni kadrovski evidenci (MFERAC) na podlagi 78. člena Zakona o sodiščih (ZS), ki med drugim tudi določa, da so podatki iz centralne kadrovske evidence za sodnike zaupni, razen podatkov iz 2. in 10. točke tretjega odstavka tega člena, torej: 2. podatki o službenem razmerju za sodnika (datum nastopa sodniške službe oziroma odločba o izvolitvi in imenovanju sodnika, sodniško mesto) in 10. evidenca napredovanj, priznanj, nagrad, dodelitev in razporeditev. V navedeni določbi sicer ni izrecno navedeno, da je mogoč prost dostop (ki predstavlja eno izmed oblik obdelave osebnih podatkov) do podatkov iz centralne kadrovske evidence, vendar pa je posebej določeno, da med »zaupne podatke« ne sodijo podatki o službenem razmerju za sodnika in evidenca napredovanj, priznanj, nagrad, dodelitev in razporeditev, kar je predmet presoje v konkretnem primeru pri dostopu do dokumenta: Poročila-zaposleni 1.12008 – 23.10.2018. Gre torej za podatke, ki ne sodijo med varovane osebne podatke niti na podlagi ZS, poleg tega pa obstaja zakonitost obdelave navedenih informacij tudi z vidika ZDIJZ, ki kot specialni predpis v tretjem odstavku 6. člena posega tudi na področje osebnih podatkov ter izrecno določa, da izjema varstva osebnih podatkov (in tudi druge izjeme) ni podana, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V tej zvezi IP opozarja na sodno prakso, in sicer na odločitev Vrhovnega in Upravnega sodišča, v sodbi X Ips 252/2009 in I U 1410/2009-9, v povezavi z odločbo IP št. 090-54/2009 z dne 15. 7. 2009. Iz navedenih odločitev, ki se v konkretnem primeru uporabljajo smiselno, izhaja, da ZJU v delu, v katerem ureja kadrovsko evidenco javnih uslužbencev, ni specialen predpis v odnosu na ZDIJZ in da je razkritje osebnega podatka pod določenimi pogoji dopustno tudi v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. IP poudarja, da je zakonodajalec v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ uporabil pravne pojme, ki niso definirani, kar pomeni, da je treba njihovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer, pri čemer je treba izhajati iz namena zakona, ki je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja ter podatki o porabi javnih sredstev, torej niso varovani. Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Z vidika vprašanja, kateri podatki sodijo pod tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, IP opozarja na sprejeto stališče, da konkretni javni uslužbenec oziroma javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu, podatka o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta. Slednji podatki namreč izkazujejo tako ustrezno kvalifikacijo javnega uslužbenca ali funkcionarja, ki zaseda določeno delovno mesto, prav tako pa so potrebni tudi pri ugotavljanju, ali je poraba javnih sredstev v obliki plače, ki jo prejme javni uslužbenec oziroma funkcionar, zakonita. Takšni podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom sodišča, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo.

Zaradi navedenega tudi ni razloga, da bi morala organ ali IP klicati v postopek sodnike/ce kot stranske udeležence, saj je na podlagi a26.a člena ZDIJZ stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, kot je to v obravnavanem primeru. Z navedeno določbo je zakonodajalec institut stranske udeležbe in s tem povezane stroške postopka v ZDIJZ-F uredil specialno glede na splošno ureditev v zakonodaji, ki ureja upravni postopek (ZUP) in omogočil, da v primerih, kjer je podlaga za razkritje informacij v zakonu jasna in kakršno koli drugačno zatrjevanje tretjih oseb ne more vplivati oz. spremeniti odločitve organa, ni obveze klicati v postopek oseb, na katere se podatki nanašajo. V teh primerih je namreč test tehtanja, v skladu z načelom sorazmernosti, med pravico do varovanja informacij (npr. osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti, ..) in pravico do prostega dostopa, izvedel že zakonodajalec in z jasno zakonsko določbo, da gre za javne podatke, dejansko izključil možnost tretjih oseb, da bi uveljavljale svoj osebni (dejanski) interes. Povedano drugače, s prvim odstavkom a26.a člena ZDIJZ je torej zakonodajalec zajezil klicanje tretjih oseb v postopek, kadar ti s svojo udeležbo ne morejo spremeniti oziroma vplivati na odločitev zavezanega organa, ki je dolžan odločati v skladu z zakonom, ki mu nalaga javnost podatkov. Če je torej podatek javen, ker tako določa zakon, kot je to v obravnavanem primeru, se izhaja iz domneve, da so tretje osebe s tem seznanjene.

Na podlagi navedenega IP zaključuje, da Excel tabela z naslovom: Poročilo-zaposleni 1.12008 – 23.10.2018, ki vsebuje: ime in priimek sodnika, ime sodišča, obdobje zaposlitve od do, sodi med prosto dostopne informacije javnega značaja, saj gre za podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije.

Nadalje se je IP opredelil do izpisa »ocene sodniške službe« z dne 23.10.2018, ki vsebuje naslednje podatke: naziv sodišča, kjer sodnik dela, ime in priimek sodnika, naziv sodnika (npr. okrajni sodnik, okrožni sodnik,..), datum zadnje izdelane ocene, šifra in naziv ocene (naziv ocene po prvem odstavku 32. čl. ZSS). IP ugotavlja, da tudi navedeni izpis vsebuje osebne podatke. Vprašanje, ki sledi pa je, enako kot za zgoraj navedeno Excel tabelo, ali je obdelava navedenih podatkov na način prostega dostopa zakonita oziroma povedano drugače, ali obstaja zakonska podlaga za njihovo javno razkritje oz. posredovanje prosilcu po ZDIJZ. IP se v izogib ponavljanju, glede definicije osebnega podatka in obdelave osebnih podatkov po Splošni uredbi in ZVOP-2, v celoti sklicuje na zgoraj navedene določbe. Ker sta Excel tabela in izpis »ocen sodniške službe« v določenem delu enaka, to je v nazivu sodišča ter imenu in priimku sodnika, se IP glede zakonitosti obdelave teh osebnih podatkov na način prostega dostopa sklicuje na zgoraj navedeno obrazložitev. Presoja IP je torej nadalje vezana na vprašanje proste dostopnosti do naziva sodnika, datuma zadnje izdelane ocene, šifra in naziv ocene (naziv ocene po prvem odstavku 32. čl. ZSS), seveda v povezavi z imenom in priimkom sodnika, saj le v takem primeru govorimo o osebnem podatku in o oceni sodnika. Ocene brez imen in priimkov sodnikov so le statistika in kot take tudi niso predmet zahteve prosilca.

Ocene sodniške službe se skladno z 78. členom ZS vodijo v CKE (konkretno v MFERAC) za sodnike in javne uslužbence sodišč, ki jo upravlja organ in so po navedeni določbi opredeljene kot »zaupne«. Vendar pa se IP, enako kot zgoraj, sklicuje na sodno prakso, ki je v smiselno podobni zadevi, šlo je za dostop do podatkov iz kadrovske evidence javnih uslužbencev, odločilo, da ZJU ni specialen predpis v odnosu na ZDIJZ in da je razkritje osebnega podatka pod določenimi pogoji dopustno tudi v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. IP ne vidi utemeljenega razloga, da navedena razlaga sodišča ne bi bila uporabljiva tudi v obravnavanem primeru, saj gre za smiselno enako evidenco, do katere je po specialnem predpisu dostop oz. obdelava osebnih podatkov »omejena«, vendar pa specialni predpis, to je ZS, prav tako ni specialen predpis v odnosu na ZDIJZ, zato je treba dostop do ocen sodniške službe preizkusiti tudi z vidika ZDIJZ. V tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ je določeno, da med izjeme od prostega dostopa ne sodijo informacije, povezane z opravljanjem javne funkcije. Povedano drugače, če so ocene sodniške službe povezane z opravljanjem javne funkcije, sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, ne glede na obstoj morebitnih izjem, tako z vidika osebnih podatkov kakor tudi glede notranjega delovanja organa, na kar se je organ skliceval v izpodbijani odločbi. Kot rečeno, zakonodajalec pojma »podatki povezani z opravljanjem javne funkcije« ni konkretno opredelil, zato njegovo vsebino polni praksa na način, da se v vsakem primeru posebej ugotavlja, ali zahtevane informacije ustrezajo zakonski določbi.

31. člen ZSS določa, da se ocena sodniške službe izdela na podlagi podatkov iz osebnega spisa sodnika in drugih podatkov o izpolnjevanju kriterijev iz 28[1]. člena tega zakona. V okviru izdelave ocene sodniške službe se za ugotovitev izpolnjevanja kriterijev pregledujejo spisi zadev, dodeljenih sodniku, in zadev, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno. Za izdelavo ocene sodniške službe je personalni svet vezan na Merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe (dalje Meril), ki določajo način, na podlagi katerega se ugotavljajo kriteriji za oceno sodniške službe, opredeljeni v 28. členu ZSS, in sicer: 1. delovne sposobnosti in strokovno znanje, 2. osebnostne lastnosti, 3. socialne veščine, 4. sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mesta. Personalni svet se je dolžan pri oceni sodniške službe opredeliti do vseh kriterijev iz 1. člena Meril, pri čemer mora ocena vsebovati obrazloženo opredelitev kriterija iz točke 2. prvega odstavka 1. člena v primeru, ko sodnikovo ravnanje negativno odstopa od ravnanja drugih sodnikov. Kadar opredelitev glede določenega kriterija ni mogoča, personalni svet v oceni sodniške službe za to navede razloge.

Na podlagi izvedenega postopka po ZSS in Meril ter pridobljenih podatkov personalni svet sprejme oceno sodniške službe, ki je določena opisno v 32. členu ZSS, in sicer: Z oceno sodniške službe personalni svet ugotovi, da sodnik:

1. ne ustreza sodniški službi;

2. ne izpolnjuje pogojev za napredovanje;

3. izpolnjuje pogoje za napredovanje;

4. izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje;

5. izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje v višji sodniški naziv.

IP poudarja, da so predmet presoje IP zgolj zgoraj navedene opisne ocene po 32. členu ZSS, ki so vsebovane v izpisu »ocene sodniške službe« in še to zgolj zadnja vpisana ocena. Glede na to, na kakšnih podatkih ocena temelji[2], ni nobenega dvoma, da je ocena sodniške službe odraz dela sodnika, torej ocena, kako uspešno sodnik opravlja javno funkcijo, zato ocena sodniške službe nedvomno spada v okvir podatkov »v zvezi z opravljanjem javne funkcije«, za katere je zakonodajalec odločil, da po ZDIJZ sodijo med absolutno javne informacije. Ocena sodniške službe sicer temelji na skupku več kriterijev, med njimi tudi osebnostnih lastnosti sodnika, vendar pa ti podatki niso razvidni iz same opisne ocene, ki je zakonsko opredeljena. Ocena po vsebini iz 32. člena ZSS tako ne razkriva razlogov, zaradi katerih je personalni svet določil oceno posameznemu sodniku, dejstvo pa je, da za vse sodnike veljajo ista merila in kriteriji, na katerih ocena temelji.

IP zaradi navedenega ne more slediti obrazložitvi organa, da je treba dostop zavrniti, ker ocena sodniške službe za posameznega sodnika, kot to zahteva prosilec, predstavlja statističen podatek, ki omogoča rangiranje sodnika in neargumentirano ter nepopolno vrednotenje njegovega dela. IP poudarja, da oceno sodniške službe za posameznega sodnika določi personalni svet, na podlagi kriterijev oz. meril, kot jih določa zakon in podzakonski akt. Personalni svet torej v okviru zakonskih pristojnosti »vrednoti delo sodnikov« in ga opredeli, kot to določa 32. člen ZSS. Prosilec pa zgolj zahteva dostop do teh zakonsko opredeljenih ocen. Vprašanje »rangiranja« z vidika, da imajo določeni sodniki oceno po določenem odstavku 32. člena ZSS, je seveda vselej možno, vendar pa je ocena dejstvo, ki je vezano na delo sodnika, torej je v povezavi z izvajanjem javne funkcije sodnika, zato tudi, če ocena omogoča »rangiranje«, ne more biti izvzeta iz prostega dostopa, saj bi takšna odločitev bila v nasprotju z veljavno zakonodajo.

Povedano drugače, tudi če bi IP sledil obrazložitvi organa, da so podane okoliščine, ki utemeljujejo obstoj izjeme varstva osebnih podatkov in da gre za podatke, ki so v zvezi z notranjim delovanjem organa oz. dejavnostjo organa in bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa, gre za podatke, ki sodijo v okvir prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, za katere je test tehtanja (med izjemami in javnim interesom) opravil že zakonodajalec in jasno odločil, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ker so povezane z opravljanjem javne funkcije. IP zato nikakor ne more slediti utemeljitvi organa, da ocena sodniške službe, ki je prepis zakonske določbe (32. člena ZSS), ni v zvezi z opravljanjem javne funkcije sodnika. Že iz same jezikovne razlage besedne zveze »ocena sodniške službe« izhaja povezava med oceno in sodniškim delom, kar je njegova javna funkcija. Poleg tega pa je, kot je IP obrazložil zgoraj, tudi po sami vsebini, ocena sodniške službe v neposredni povezavi z izvajanjem javne funkcije sodnika in popolnoma nič drugega. Zgolj na podlagi te ocene so lahko sodniki imenovani na višje sodniško mesto ali na položaj svetnika ter so lahko uvrščeni v višji plačni razred (34. člen ZSS). Torej šele na podlagi ocene lahko sodniki uveljavljajo druge pravice iz delovnega razmerja, kar še dodatno pritrjuje ugotovitvi IP, da gre za podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije.

IP nadalje poudarja še, da izjema od izjem, torej prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, nima nobenih omejitev, ko je obseg zahtevanih informacij večji. Ni torej nobene razlike, ali prosilec zahteva podatek zgolj za enega sodnika ali za vse sodnike, vselej je predmet presoje »ocena sodniške službe«, ki z obsežnostjo ne spremeni svojega pomena oz. ne izgubi svoje povezave z izvajanjem javne funkcije. Kot je pravilno ugotovil že organ, je IP v svoji praksi že pravnomočno odločil, da predstavlja izrek ocene sodniške službe, brez obrazložitve, informacijo javnega značaja, z utemeljitvijo, da gre za podatek v zvezi z izvajanjem javne funkcije. IP nima razloga, da svoji praksi in praksi Upravnega sodišča[3] ne bi sledil v primeru, ko prosilec zahteva ocene za vse sodnike, saj za drugačno odločitev IP nima zakonske podlage. Prav tako pravne podlage za zavrnitev dostopa ni izkazal organ, ki zgolj zatrjuje, da zahtevani podatki omogočajo »rangiranje« in krnjenje avtoritete sodnika, kar pa ni zakonska izjema. Zavrnitev dostopa z argumenti, ki so vezani na neodvisnost sodniške funkcije in slabitev funkcije sodnika, ki potencialno lahko ustrezajo izjemi po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot škoda notranjemu delovanju organa, je namreč presežena s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki predstavlja pravno podlago za prost dostop do ocen sodniške službe in nazivom sodnika.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da se je organ pri zavrnitvi dostopa skliceval na varstvo osebnih podatkov in notranje delovanja organa (3. in 11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), za kar je IP ugotovil, da navedeni izjemni nista izkazani, razen glede vprašanja točnosti, do katerega se bo IP opredelil v nadaljevanju. Podredno je IP poudaril, da tudi, če bi sprejeli obrazložitev organa, da gre za podatke v zvezi z notranjim delovanjem organa, pa gre nedvomno za podatke v zvezi z izvajanjem javne funkcije, ki so na podlagi prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ vselej prosto dostopne informacije javnega značaja. IP je po uradni dolžnosti ugotavljal morebiten obstoj drugih izjem in ugotovil, da le te niso podane.

Kot je IP pojasnil že pri dostopu do Excel tabele z naslovom: Poročilo-zaposleni 1.12008 – 23.10.2018, velja enako tudi pri dostopu do izpisa »ocene sodniške službe« z dne 23. 10. 2018, da IP niti organ nista dolžna v postopek klicati sodnikov kot stranskih udeležencev, saj je na podlagi a26.a člena ZDIJZ stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, kot je v obravnavanem primeru.

Nadalje se je IP opredelil do zatrjevanja organa, da je izpis »ocene sodniške službe« z dne 23. 10. 2018 sporen glede točnosti in ažurnosti, ker se v seznamu izpišejo tudi sodniki oz. sodnice, ki še ne izpolnjujejo pogojev za ocenjevanje in je pri teh navedena »fiktivna ocena« oz. ne gre za »pravo oceno«. Organ torej vnaša »fiktivne podatke« za neocenjene sodnike Vrhovnega sodišča, ker MFERAC ne omogoča praznega polja oz. ne ocenjen, in v takem primeru ne bi bili na seznamu za zaposlene, ki jih personalni svet potrebuje za izdelavo ocene.

IP se strinja z organom, da je eno temeljnih načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, načelo točnosti in ažurnosti. Tako Splošna uredba v 5. členu določa načela obdelave osebnih podatkov, med drugim v točki (d) prvega odstavka 5. člena določa, da morajo biti osebni podatki točni in, kadar je to potrebno, posodobljeni; sprejeti je treba vse razumne ukrepe za zagotovitev, da se netočni osebni podatki brez odlašanja izbrišejo ali popravijo ob upoštevanju namenov, za katere se obdelujejo („točnost“). V drugem odstavku istega člena je določeno še, da je upravljavec odgovoren za skladnost s prvim odstavkom in mora biti to tudi zmožen dokazati.

Ker obdelava osebnih podatkov, ki niso točni, predstavlja kršitev, je seveda logično, da izpis »ocene sodniške službe« z netočnimi podatki ne more predstavljati prosto dostopne informacije javnega značaja.

Vendar pa je organ na ogledu in camera in v vlogi z dne 5. 4. 2019 pojasnil, da pristojne osebe poznajo način vnosa in način izpisa podatkov (pri neocenjenih sodnikih se na izpisu v kategoriji obdobje zadnje ocene namesto dveh datumov, ki izkazujeta daljše obdobje, pojavita dva enaka datuma). Ker torej takšen vnos po navedbah organa ne pušča dvomov glede podatka o (ne)ocenjenosti posameznih sodnikov, je po oceni IP dostop do navedenega izpisa »ocene sodniške službe« možen na način, da organ kot upravljavec zbirke iz izpisa med 878 sodniki oz. sodnicami (kot jih je prikazal izpis na dan 23.10.2018) izbriše vrstico oz. »ocene« pri sodnikih oz. sodnicah, kjer gre za »fiktivno oceno« in »fiktivne datume ocen«, saj navedeni podatki niti niso predmet zahteve in tudi zaradi tega ne smejo biti predmet presoje IP. Na ta način bo organ zagotovil točnost podatkov, v skladu s 5. členom Splošne uredbe, za kar je kot upravljavec osebnih podatkov zavezan, pri tem pa bo omogočen tudi dostop do informacij javnega značaja. IP ob tem še dodaja, da ne more slediti pojasnilu organa, da ne ve, kako je s tem pri ostalih sodiščih (izven Vrhovnega sodišča), kaj vnesejo v sistem npr. pri neocenjenih sodnikih. Dejstvo je, da je organ dolžan kot upravljavec zbirke CKE (prvi odstavek 78. člena ZS) zagotavljati točnost in ažurnost podatkov za vsa sodišča in mora kot poskrbeti za zakonito stanje, saj je to njegova dolžnost. Tudi sicer je organ pojasnil, da se je v okviru neformalnih razgovorov pojasnjevalo, kako bodo podatke »vpisovali« na Vrhovnem sodišču RS, zato IP ne dvomi, da bo organ brez nesorazmernega truda izvedel izbris netočnih podatkov.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati podatke, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu (kjer je ugotovil neobstoj dokumentov), je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] 28. člen ZSS: Pri izbiri kandidatov za sodniško mesto in odločanju o napredovanju se upoštevajo naslednji kriteriji:

- delovne sposobnosti in strokovno znanje, pri čemer se upoštevajo zlasti sposobnost pisnega in ustnega izražanja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sposobnost strukturiranega dela ter obseg strokovnega znanja s področja dela sodnika, osebnostne lastnosti, pri čemer se upoštevajo zlasti odgovornost, zanesljivost in preudarnost, socialne veščine, pri čemer se upoštevajo zlasti komunikacijske spretnosti in spretnosti obvladovanja konfliktnih situacij, sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mesta, če je sodnik imenovan na tako mesto, pri čemer se upoštevajo zlasti rezultati dela na področju, ki je sodniku zaupano. Kriteriji in postopek za izbiro kandidatov in kriteriji za napredovanje so podrobneje določeni v merilih za izbiro kandidatov na sodniško mesto oziroma v merilih za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe.

[2] Npr. 8. člen Meril: Personalni svet pri ugotavljanju delovnih sposobnosti in strokovnega znanja sodnika upošteva zlasti njegovo sposobnost strukturiranega dela in sposobnost analitičnega razmišljanja, obseg strokovnega znanja s področja dela ter sposobnost pisnega in ustnega izražanja, ki se odražajo predvsem v reševanju zadev po vrstnem redu pripada, obsegu opravljenega dela, kvaliteti vodenja postopka in kvaliteti sodnih odločb, doseženi stopnji pravilnosti in zakonitosti sodnikovega odločanja, ugotovljeni v postopkih s pravnimi sredstvi, njegovi sposobnosti za reševanje zapletenih in kompleksnih zadev, pravočasnosti pisne izdelave sodne odločbe, pravočasnosti postopanja v zvezi z vloženimi pravnimi sredstvi, številu sklenjenih sodnih poravnav; v okviru tega kriterija upošteva tudi sodnikovo dodatno delo pri izvrševanju sodne funkcije, zlasti mentorstvo, sodelovanje pri izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju, mednarodno sodelovanje ter sodelovanje v zakonodajnih postopkih, kot tudi drugo sodnikovo strokovno dejavnost, specialistični in podiplomski študij ter dosežen ugled v pravni stroki;

[3] Sodba Upravnega sodišča RS: opr. št. U 831/2007 z dne 24.10.2007 v zvezi z odločbo IP št. 021-21/2007/4 z dne 11.4.2007