Amnesty international Slovenije - Slovenska obveščevalno-varnostna agencija

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval besedilo predloga sprememb Zakona o SOVI. V pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da organ pri pripravi sprememb sicer sodeluje, vendar ne razpolaga s predlogom sprememb zakona, saj tega hrani Svet za nacionalno varnost, ki je posvetovalno telo vlade. IP je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-200/2017/2
Datum: 16. 11. 2017

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka  27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi Amnesty International Slovenije, Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 29. 8. 2017, zoper dopolnilno odločbo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Stegne 23c, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-5/2017/10 z dne 17. 8. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca zoper dopolnilno odločbo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, št. 090-5/2017/10 z dne 17. 8. 2017 se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 31. 5. 2017 na Vlado Republike Slovenije naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje elektronske kopije:
1.    aktualnega besedila predloga sprememb Zakona o SOVI, skupaj z vsemi morebitnimi prilogami, analizami ter finančnimi ocenami posledic,
2.    seznama sklenjenih sporazumov oz. pogodb ter kopije sporazumov oz. pogodb o sodelovanju, ki jih ima SOVA oz. Vlada RS (ali drug pristojen organ), sklenjene s tujimi obveščevalnimi ali protiobveščevalnimi službami (npr. nemško BND, hrvaško SOA ter ameriški CIA in NSA),
3.    letnih poročil o delu in finančnem poslovanju SOVE od leta 1999 naprej,
4.    poročil o številu uporabe posameznih metod dela od leta 1999 naprej, razdelano po posameznih letih, in sicer:
-    število izdanih odredb o spremljanju mednarodnih sistemov zvez, 
-    število odobrenih kontrol pisem in drugih pošiljk ter nadzorovanja in snemanja telekomunikacij,
-    število odobrenih nadzorovanj telekomunikacij v RS z izpisom telekomunikacijskega prometa,
-    število pisnih zahtev direktorja SOVE iz 24.b člena Zakona o SOVi,
-    število odredb Vrhovnega sodišča iz 24.b člena Zakona o SOVI,
-    število IMSI lovilcev, ki jih ima v lasti ali posesti SOVA, vključno s številom uporabe (število primerov, kjer se je uporabljal ter skupno število operativne uporabe IMSI lovilca).
Prosilec je še navedel, da ne zahteva dostopa do osebnih podatkov in da podatke potrebuje za nepridobitni namen za izdelavo vsebinskih analiz, za delo z javnostjo in za druge aktivnosti povezane s pravom človekovih pravic.

Vlada je na podlagi 20. člena ZDIJZ zahtevo prosilca, z dopisom št 09001-10/2017/2 z dne 8. 6. 2017, odstopila v reševanje Slovenski varnostno-obveščevalni agenciji in Ministrstvu za pravosodje. Slednje je z dopisom št. 090-22/2017/3 z dne 16. 6. 2017, skladno z 20. členom ZDIJZ, zahtevo prav tako odstopilo Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, saj z informacijami iz zahteve ne razpolaga.

Organ je dne 7. 7. 2017 izdal odločbo št. 090-5/2017/4, s katero je zahtevo v delu, ki se nanaša na dostop do sporazumov oz. pogodb o sodelovanju med organom in tujimi obveščevalno-varnostnimi službami, letnih poročil o delu in finančnem poslovanju organa ter poročil o številu uporabe posebnih oblik pridobivanja podatkov razdelano po posameznih oblikah in v zvezi z opremo oz. tehničnimi sredstvi za izvajanje nalog agencije, zavrnil. Organ je v obrazložitvi med drugim pojasnil, da ni pristojen za odločanje o dostopu do dokumenta iz 1. točke zahteve prosilca (tj. aktualno besedilo predloga sprememb ZSOVA z vsemi prilogami, analizami ter finančnimi ocenami).

Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 25. 7. 2017 vložil pritožbo, in sicer zaradi molka glede celotne prve točke zahteve ter deloma tudi glede druge točke zahteve, zoper zavrnilni del odločbe, ter zoper ugodilni del odločbe, ki zadeva 4. točko zahteve, zaradi nepopolne oz. nepravilne vsebine posredovanih podatkov. IP je pritožbo glede navedenega dela obravnaval v pritožbeni zadevi št. 090-178/2017 in v navedeni zadevi tudi izdal odločbo. 

Organ je dne 17. 8. 2017 izdal dopolnilno odločbo, št. 090-5/2017/10, s katero je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do aktualnega besedila predloga sprememb ZSOVA, zavrnil. Organ je pojasnil, da zahtevanega dokumenta nima, prav tako mu ni znano, katera od delovnih verzij naj bi veljala za trenutno aktualno besedilo predloga sprememb zadevnega zakona. Usklajevanje sprememb zakona poteka s predstavniki ministrstva za pravosodje, policije, Sove, ministrstva za notranje zadeve in obveščevalno varnostne službe ministrstva za obrambo. Na predlog ministrstva za pravosodje koordinira usklajevanje Sekretariat Sveta za nacionalno varnost, zato organ nima dokumenta, ki bi ga bilo mogoče opredeliti kot aktualno besedilo predloga sprememb ZSOVA ali kot prilogo k takšnemu dokumentu.

Zoper dopolnilno odločbo organa je prosilec dne 29. 8. 2017 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da ne razume, zakaj je organ (ponovno) odločil o zadevi, za katero šteje, da zanjo ni pristojen. Prosilec meni, da je navedena odločba nična in da bi o zadevi moralo odločiti Ministrstvo za pravosodje. Prav tako meni, da Svet za nacionalno varnost, kot svetovalni organ vlade, ne more pravno veljavno odločati v upravni zadevi prosilca. 

Organ je z dopisom št. 090-5/2017/14 z dne 12. 9. 2017 pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. 

IP je dne 12. 9. 2017 pri organu opravil ogled in camera, pri čemer je organ med drugim ponovno pojasnil, da z aktualnim besedilom predloga sprememb Zakona o SOVI ne razpolaga, saj z dokumentom razpolaga Sekretar Sveta za nacionalno varnost. 

IP je zaradi navedb organa, da z dokumentom razpolaga Sekretar Sveta za nacionalno varnost, ki deluje pri Vladi RS, slednja pa je zahtevo prosilca odstopila Ministrstvu za pravosodje in SOVI (oba pa sta potrdila, da z dokumentom ne razpolagata), pritožbo prosilca štel tudi kot pritožbo zaradi molka Vlade RS in v pritožbeni zadevi št. 0900-154/2017 Kabinet predsednika vlade pozval, da odloči o zahtevi prosilca iz 1. točke. Slednji je na podlagi poziva IP št. 0900-154/2017/2 z dne 2. 10. 2017 izdal odločbo št. 090-6/2017/5 z dne 17. 10. 2017, v kateri je navedel, da dejansko razpolaga z aktualnim besedilom predloga sprememb Zakona o SOVI, vendar je zahtevo prosilca za posredovanje dokumenta v celoti zavrnil. Pritožba zoper navedeno odločbo se pri IP rešuje v pritožbeni zadevi št. 090-258/2017 in ni del presoje tega pritožbenega postopka. 

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Skladno z zgoraj navedenim je bil IP v tem pritožbenem postopku presojal dopolnilno odločbo v celoti, pri čemer se dopolnilna odločba organa nanaša na dostop do dokumenta iz 1. točke zahteve prosilca. V zvezi s 2., 3. in 4. točko zahteve prosilca, o kateri je organ odločil v odločbi št. 090-5/2017/4 z dne 7. 7. 2017, IP vodi pritožbeni postopek v zadevi št. 090-178/2017, zato ta del ni predmet presoje konkretnega pritožbenega postopka. 

Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.    organ mora z njo razpolagati, in
3.    nahajati se mora v materializirani obliki.

IP je v tem pritožbenem postopku ugotovil, da je prosilec na Vlado RS naslovil zahtevo, v kateri je želel pridobiti elektronsko kopijo aktualnega besedila predloga sprememb Zakona o SOVI, skupaj z vsemi morebitnimi prilogami, analizami ter finančnimi ocenami posledic. Vlada RS o zahtevi prosilca ni odločila, temveč je zahtevo prosilca odstopila Ministrstvu za pravosodje in SOVI. V okviru pritožbenega postopka zoper SOVO (ki ga je IP vodil v zadevi št. 090-178/2017) in v okviru pritožbenega postopka zoper Ministrstvo za pravosodje (ki ga je IP vodil v zadevi št. 0900-112/2017) je IP ugotovil, da noben od navedenih organov ne razpolaga z dokumentom iz 1. točke zahteve prosilca, temveč da z dokumentom razpolaga Sekretar Sveta za nacionalno varnost, ki je posvetovalni organ vlade. IP je nato v pritožbenem postopku zaradi molka Kabineta Vlade RS, ki se vodi pod opr. št. 0900-154/2017, ugotovil, da z dokumentom razpolaga vodja Sekretariata Sveta za nacionalno varnost, kabinet predsednika vlade pa je nato v tem delu izdal odločbo št. 090-6/2017/5 z dne 17. 10. 2017, s katero je zahtevo prosilca za dostop do aktualnega besedila predloga sprememb Zakona o SOVI, skupaj z vsemi morebitnimi prilogami, analizami ter finančnimi ocenami posledic, zavrnil. Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku, je IP ugotovil, da z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga posvetovalni organ vlade. Kabinet predsednika Vlade je po mnenju IP neupravičeno odstopil zahtevo prosilca v tem delu organoma, ki z dokumentom nista razpolagala, saj je z dokumentom razpolagal on sam. Kot izhaja iz navedb organa, ta z dokumentom ne razpolaga, prav tako pa kot izhaja iz obrazložitve odločbe Kabineta predsednika Vlade št. 090-6/2017/5 z dne 17. 10. 2017, je vodja Sekretariata SNAV nedokončano delovno gradivo ZSOVA 2017 posredoval Ministrstvu za pravosodje šele dne 12. 9. 2017, torej ministrstvo s predlogom sprememb zakona ob odstopu zahteve prosilca (dne 8. 6. 2017) ni razpolagalo.

Glede na vse navedeno IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ne razpolaga z dokumentom, ki ga je zahteval prosilec. Iz vseh okoliščin pritožbene zadeve namreč ne izhaja sum, da organ razpolaga z osnutkom sprememb Zakona o SOVI, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Organ je namreč večkrat natančno pojasnil, da dokumenta nima ter kateri organ z njim razpolaga (kar se je naknadno izkazalo za resnično), zato je IP v celoti sledil obrazložitvi in navedbam organa, da z dokumentom ne razpolaga.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati. IP zaključuje, da organ ne razpolaga z informacijami, ki jih zahteva prosilec v 1. točki svoje zahteve.

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka