Prosilec - Ministrstvo za pravosodje

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi organa, ki je zahtevo prosilca zavrgel, ker iz nje, kljub dopolnitvi, ni bilo razvidno, s katerimi dokumentni se želi prosilec seznaniti.

ODLOČBA:

Številka: 090-97/2017/6

Datum: 10. 5. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami), ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………..(v nadaljevanju prosilec) z dne 3. 5. 2017, zoper sklep Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana, št. 090-5/2017/5 z dne 29. 3. 2017 (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 3. 5. 2017, zoper sklep Ministrstva za pravosodje št. 090-5/2017/5 z dne 29. 3. 2017, se zavrne.

2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 7. 2. 2017 vložil vlogo, ki jo je poimenoval »nadzorstvena pritožba«. V njej se podpisuje kot predlagatelj, navaja pa vrsto sodnega postopka, razpravljajoče sodišče, opravilno številko zadeve, nasprotno stranko, datum vložitve pritožbe in čas trajanja postopka. Pod tč. 8, pod »okoliščine nepotrebnega odlašanja«, navaja, da višja sodnica v predmetni zadevi ni postopala skladno z zahtevo 350. čl. ZPP, ker ZST-1 ne nalaga zaveze obveznosti predložitve potrdil ter zaradi kolegialne zaščite zlorab…………., nekdanje zaposlene na okrajnem sodišču ter zaradi ………….ter……………., brez izkazanih potrdil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje tega dela. Prosilec navaja, da »skladno z ZDIJZ domnevni dolžnik zahteva, da mu ministrstvo predloži zahtevana potrdila o izpolnjevanju pogojev, da bo lahko tudi razveljavljal dosedanje nične postopke v zadevi………………., katerih pobudnik ……………ter………………., okrajna sodnica, ki je nelegitimno nično sodbo št…………shranila v arhiv št. ……….Okrajnega sodišča v Ljubljani«.

V zvezi s prej navedeno zahtevo je organ prosilca dne, 10. 2. 2017, s pozivom št. 090-5/2017/3, pozval, naj zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v skladu s 17. členom ZDIJZ dopolni, in sicer, naj natančneje opredeli, s katero informacijo se želi seznaniti. Zahtevo naj dopolni najkasneje v roku 3 delovnih dni od prejema poziva, sicer bo organ postopal v skladu z 19. členom ZDIJZ in zahtevo zavrgel. Predmetni poziv za dopolnitev je bil prosilcu vročen 28. 2. 2017.

Prosilec je pri organu dne 3. 3. 2017 vložil dopolnitev zahteve. V dopolnitvi zahteve se ponovno podpisuje kot »predlagatelj« in navaja »nasprotne stranke«. Pojasnjuje, da so tako Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot Ministrstvu za pravosodje že znane zahteve prosilca, zato ministrstvu predlaga, da mu predloži zahtevane listine, na katere so se neresnično sklicevali v postopku majhne vrednosti, zlasti pa:

1.     Vse listine o sprejemanju in sklenitvi razmerij etažnih lastnikov se po izjavi ……………..nekdanjega predsednika Odbora lastnikov, nahajajo pri …………. pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki (POMR) in pogodba o upravljanju (PU), naj overovljene izvirnike predlagatelju vročijo v roku treh dni.

2.     …………………sodnik okrajnega sodišča, naj poda pisno izjavo, da je njegov sklep o veljavnosti PU in POMR veljaven po uradnih stanovanjskih predpisih.

3.     ……………….referent izterjave, naj predloži overovljeno potrdilo, da je oseba z opravljenim pravosodnim državnim izpitom.

4.     ……………….., okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani, naj poda izjavo, kdaj bo nadaljevala nično zadevo št. VL …………..shranjeno v arhiv št. 55/2016 Okrajnega sodišča v Ljubljani………………………….., ker ………………še vedno nastopa v imenu …………

5.     …………….., nekdanja predsednica okrajnega sodišča, sedaj zaposlena pri organu, naj poda izjavo, zakaj kot predsednica sodišča ni postopala v skladu s pristojnostmi predsednice sodišča, ko je…………………, okrajna sodnica, vedoma kršila predpise o plačilu sodnih taks predlagatelja v zadevi št………………..

6.     Ministrstvo za pravosodje bo ukrepalo zaradi kršitve, tako proti …………….in ……………zaradi zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic, ker Okrajno sodišče v Ljubljani ni upoštevalo vseh pogojev za začetek teka postopka, tj. vsebine tožbe (180. čl. ZPP) v zvezi z vlogo sodišča (105. čl. in nasl.).

7.     O zlorabi koščevih sodnikov, ………………, okrajne sodnice, ki si prisvaja pristojnosti tudi drugih sodnikov, in njenih strokovnih delavcih in pomočnikih, tj. …………bomo morali še kakšno močno reči!

8.     Za vse nepravilnosti na Okrajnem sodišču v Ljubljani sta odgovorna tako ………………predsednik sodišča ter………………, o katerem teče postopek.

Organ je dne 29. 3. 2017 izdal sklep št. 090-5/2017/5, s katerim je zahtevo prosilca zavrgel. Pojasnjuje, da je v zvezi z zahtevo prosilca z dne 7. 2. 2017 prosilca pozval na dopolnitev, da pa tudi iz dopolnitve zahteve, ki jo je prosilec vložil dne 3. 3. 2017, ni razvidno, s katero dokumentacijo se želi prosilec seznaniti.

Zoper sklep organa št. 090-5/2017/5 je prosilec dne 3. 5. 2017 pri organu vložil pritožbo, ki jo je naslovil »proti sklepu o završbi nadzorstvene pritožbe z dne 5. 1. 2017«. Iz pritožbe ni razvidno, iz katerih zakonskih razlogov, v smislu prvega odstavka 237. člena ZUP (napačna uporaba materialnega prava, zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ali kršitve pravil postopka) prosilec izpodbija napadeni sklep. V pritožbi prosilec sicer ponavlja (in še razširja) navedbe, ki jih je navedel že v zahtevi z dne 7. 2. 2017 in dopolnitvi z dne 3. 3. 2017, vendar IP ugotavlja, da se na postopek dostopa do informacij javnega značaja ne nanašajo.

Pritožbo prosilca je organ dne 4. 5. 2017, z dopisom št. 090-5/2017/7, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi.

IP je z organom dne 9. 5. 2017 opravil telefonski razgovor v smislu ugotovitve vseh dejanskih okoliščin v predmetni zadevi. O tem je nastal uradni zaznamek, št. 090-97/2017/5 z dne 9. 5. 2017.

Pritožba ni utemeljena.

IP primarno ugotavlja, da v tem postopku ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ. IP je v tem pritožbenem postopku tako presojal le vprašanje, ali je organ s sklepom upravičeno oziroma zakonito zavrgel zahtevo prosilca, torej ali je ravnal v skladu s 67. členom ZUP in 19. členom ZDIJZ. Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, (1) ali je organ prosilca na ustrezen način pozval za dopolnitev in (2) ali je zahteva prosilca, kljub dopolnitvi vloge, resnično ostala nerazumljiva in zaradi tega lahko šteje kot nepopolna vloga.

IP se tako v nadaljevanju ukvarja z vprašanjem, ali zahteva prosilca ustreza standardu razumljivosti ali določnosti, saj je bilo ugotovljeno, da je organ prosilca pravilno pozval na dopolnitev v smislu 18. člena ZDIJZ, prosilec pa je dne 3. 3. 2017 organu dopolnitev tudi posredoval.

Pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja ZDIJZ prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbah 17. člena ZDIJZ mora zahteva prosilca, med drugim, vsebovati opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti. Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se upravičenec želi seznaniti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko vsebinsko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela. Organ tudi ne sme zahtevati podatkov, kot so npr. opravilne številke dokumentov ali zadev, saj je to njegova interna šifra, ki zunanjim subjektom ni nujno znana. Tudi natančni datumi ali zaporedne številke niso nujno potrebni podatki, če prosilec okvirno navede dovolj omejeno časovno obdobje ali druge podatke za iskanje. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da uporabnik pogosto ne ve, koliko dokumentov določene vrste organ poseduje. Zahteva po opisu želene informacije javnega značaja pomeni, da mora prosilec informacijo opisati s tako stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava (primerna stopnja določnosti), ne pomeni pa, da je potrebno informacijo povsem določno identificirati. Primerna stopnja določnosti pomeni, da mora biti opis informacije natančen do te mere, da omogoča določljivost informacije oziroma dokumenta pri konkretnem organu. V primeru, da način hrambe dokumentov in razpoložljivi podatki organu omogočajo, da zahtevano informacijo najde, organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnega opisovanja oziroma podrobne identifikacije informacije oziroma dokumenta.

IP ocenjuje, da so navedbe prosilca v konkretnem primeru dokaj nesistematične, nekonsistentne, nepovezane ter nejasno in nerodno artikulirane, tako da iz njih, kljub dopolnitvi vloge, resnično ni razvidno, s katerimi dokumenti v smislu informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ se želi prosilec seznaniti. Tudi iz dopolnjene zahteve prosilca tako ni razviden osrednji vsebinski zahtevek v smislu zahtevanih dokumentov na način, da bi organ te dokumente lahko identificiral in zahtevo obravnaval.

Navedeno dejstvo (torej, ali organ vendarle lahko identificira dokumente, ki jih zahteva prosilec), je IP dne 9. 5. 2017 še dodatno preveril pri organu. V telefonskem razgovoru je organ navedel, da so zahtevo prosilca z dne 5. 1. 2017 prejeli v okviru nadzorstvene pritožbe, ki jo je podal prosilec. Ker se ta v zadnjem odstavku zahteve sklicuje na ZDIJZ, je bila zadeva v tem delu posredovana v reševanje tudi uradni osebi za posredovanje informacij javnega značaja. Ker uradna oseba iz predmetne zahteve ni razbrala, katere dokumente prosilec zahteva, ga je pozvala na dopolnitev. Ker tudi iz dopolnjene zahteve ne izhaja, katere dokumente želi prosilec od organa in na kakšen način se želi z njimi seznaniti (17. člen ZDIJZ), je organ zahtevo prosilca po ZDIJZ zavrgel. Organ je ob tem še pojasnil, da je postopek v zvezi z nadzorstveno pritožbo, ki jo je podal prosilec, še v teku in da ta postopek vodi Direktorat za pravosodno upravo pri organu. Organ z odločbo po ZDIJZ torej ni odločil o nadzorstveni pritožbi prosilca in ni zavrgel nadzorstvene pritožbe, ampak le njegovo zahtevo za dokumente. Gre namreč za dva ločena postopka, pri čemer prosilec po ZDIJZ ne more zahtevati ukrepanja organa, ampak le dokumente. Na vprašanje IP, ali je organ v zvezi s prosilcem vodil še kakršenkoli drug postopek, ki bi se nanašal na dejansko stanje, ki ga zatrjuje prosilec in v okviru katerega bi organ lahko razpolagal z dokumenti, ki jih zahteva prosilec (npr. listine o sprejemanju in sklenitvi razmerij etažnih lastnikov, ki se nahajajo pri…………– pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki in pogodba o upravljanju), je organ pojasnil, da iz navedb prosilca ne more razbrati, za katere listine naj bi šlo in v kakšnem svojstvu naj bi jih organ pridobil (v okviru katerega postopka), da pa tudi sicer ni vodil nobenega tovrstnega postopka v zvezi s prosilcem.

IP ob tem pojasnjuje, da je prosilec tako v zahtevi, v dopolnitvi zahteve, kot v pritožbi, navajal dejstva in zahteve, ki ne morejo biti predmet odločanja po ZDIJZ. Postopek dostopa do informacije javnega značaja je namreč namenjen pridobitvi informacij javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, torej dokumentov, ki pri organu že obstajajo, s katerimi organ dejansko razpolaga. Za potrebe prosilca organ po ZDIJZ ni dolžan ustvariti dokumentov (npr. izjav, za katere prosilec zahteva, naj jih podajo določene osebe), niti prosilec od organa ne more zahtevati ukrepanja oz. drugega aktivnega ravnanja, npr. da organ nekaj ugotovi, poda izjavo, se opredeli do določene tematike, nekaj komentira,…. Iz vseh navedb prosilca pa izhaja, da prosilec od organa dejansko zahteva ukrepanje in pojasnila v zvezi z vloženo nadzorstveno pritožbo, kar pa ne more biti predmet zahteve in pritožbe po ZDIJZ. Ker iz zahteve in pritožbe prosilca izhaja tudi, da ta od organa zahteva listine in pojasnila, ki se nanašajo na druge subjekte in osebe (npr. na Okrajno sodišče v Ljubljani, stanovanjske upravnike in posamezne fizične osebe,..) velja opozoriti, da organ po ZDIJZ ni dolžan pridobivati dokumentov od tretjih oseb, če z njimi v trenutku vložene zahteve ne razpolaga. V postopku po ZDIJZ je namreč relevantno le dejstvo, ali organ dejansko razpolaga z zahtevanim dokumentom ali ne.

IP ob tem še dodaja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje postopanja organa in drugih organov (npr. Okrajnega sodišča v Ljubljani) v drugih postopkih, izven postopka odločanja o dostopu do informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

Ker zahteva in pritožba prosilca izhajata iz očitnega nerazumevanja sistema dostopa do informacij javnega značaja (prosilec je pritožbo naslovil kot pritožbo »proti sklepu o završbi nadzorstvene pritožbe«), pa IP pojasnjuje, da je postopek v zvezi z nadzorstveno pritožbo drug postopek, ki se vodi ločeno od postopka dostopa do informacij javnega značaja in ki na konkretni pritožbeni postopek po ZDIJZ ne vpliva. Po navedbah organa nadzorstveno pritožbo prosilca z dne 5. 1. 2017 obravnava druga služba organa, izpodbijani sklep, s katerim je organ odločil le o zahtevi prosilca za posredovanje dokumentov, pa se na ta postopek v ničemer ne nanaša.

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da je organ postopal pravilno in zahtevo prosilca z dne 7. 2. 2017 pravilno zavrgel, ker ta ni dovolj določna, da bi iz nje izhajalo (vsebinsko, časovno oz. na podlagi drugih kriterijev določljivo), katere materializirane dokumente v smislu 4. člena ZDIJZ prosilec zahteva od organa. Na tej podlagi je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah                                                         

namestnica informacijske pooblaščenke                                             

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka