Prosilec - Študentska organizacija Slovenije
+ -Številka: 090-282/2016
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Ničnost
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je organ prosilcu zavrnil dostop do pogodb o opravljanju odvetniških storitev med ŠOS in odvetniki, ter vse pripadajoče račune in specifikacije dela, iz katerih so vidni postopki in naloge, ki so jih za ŠOS opravljale pogodbene stranke. Prav tako je zavrnil dostop do pogodbe o zaposlitvi ter plačne liste zaposlenih na ŠOS. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ v delu, ki se nanaša na pogodbe o zaposlitvi in plačne liste odločil preko zahtevka, saj so bile predmet zahteve zgolj informacije, ki se nanašajo na "zunanje izvajalce", zato je IP ta del odločbe izrekel za nično. IP je nadalje odločil, da pogodbe o opravljanju odvetniških storitev med ŠOS in odvetniki, ter vsi pripadajoči računi in specifikacije dela, ne izpolnjujejo kriterijev poslovne skrivnosti, prav tako informacije ne razkrivajo vsebine zaupnega razmerja. IP je ob tem poudaril, da koncesijska sredstva, s katerimi razpolaga organ, nedvomno predstavljajo javna sredstva, ki so tako po višini kot tudi po namenu zakonsko regulirana s strani države, zato morajo biti podvržena transparentnosti. Ker je IP ugotovil obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, je odločil, da organ posreduje zahtevane informacije v obliki delnega dostopa.
ODLOČBA:
Številka: 090-282/2016/13
Datum: 13. 3. 2017
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena ter 280. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 28. 11. 2016, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 23. 11. 2016, št. IJZ - 3/2016, Študentske organizacije Slovenije, Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
- Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Študentske organizacije Slovenije z dne 23. 11. 2016, št. IJZ-3/2016 delno odpravo ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:
- Pogodbo o opravljanju odvetniških storitev med ŠOS in odvetnikom iz leta 2009,
pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v četrtem odstavku 4. člena pogodbe in Aneksu k tej pogodbi iz leta 2010;
- Pogodbo o izvedbi pravnih storitev med ŠOS in odvetnikom iz leta 2012, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v točki 2.4. pogodbe;
- Pogodbo o izvedbi pravnih storitev med ŠOS in odvetnikom iz leta 2012 in Aneks k tej pogodbi iz leta 2014;
- Pogodbo o izvedbi pravnih storitev med ŠOS in odvetnico iz leta 2014, pri čemer je organ dolžan prekriti vse podatke o naročniku (v prvi točki glave pogodbe: ime in priimek, rojen, EMŠO, naslov, davčna številka) ter ime in priimek naročnika, ki se pojavlja čez celo pogodbo,
- Pogodbo o pravnem svetovanju in zastopanju med ŠOS in odvetnikom iz leta 2014;
- vse pripadajoče račune in specifikacije dela, iz katerih so vidni postopki in naloge, ki so jih za ŠOS opravljale zgoraj navedene pogodbene stranke (130 strani), in sicer:
· Leto 2016 (6 strani): račun št. 12/2016 z dne 14.1.2016; račun št. 9/2016 z dne 12.2.2016; račun št. 39/2016 z dne 6.4.2016, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v delu »opravljena storitev«; račun št. 24/2016 z dne 11.2.2016; račun št. 51/2016 z dne 8.6.2016, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v delu »opravljena storitev«; račun št. 57/2016 z dne 5.7.2016.
· Leto 2015 (23 strani): račun št. 42/2015 z dne 30.12.2015; račun št. 40/2015 z dne 10.12.2015; dobropis št. 1/2015 z dne 17.11.2015; račun št. 35/2015 z dne 17.11.2015; račun št. 59/2015 z dne 10.12.2015, pri čemer je organ dolžan prekriti priimek v delu »opravljena storitev«; račun št. 54/2015 z dne 9.11.2015, pri čemer je organ dolžan prekriti priimek v delu »opravljena storitev«; račun št. 33/2015 z dne 20.10.2015; račun št. 49/2015 z dne 12.10.2015, pri čemer je organ dolžan prekriti priimka v delu »opravljena storitev«; račun št. 27/2015 z dne 15.4.2015, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v prvem in drugem odstavku; račun št. 30/2015 z dne 28.9.2015; račun št. 31/2015 z dne 1.10.2015; račun št. 27/2015 z dne 14.9.2015; račun št. 20/2015 z dne 3.7.2015; račun št. 34/2015 z dne 3.7.2015, pri čemer je organ dolžan prekriti priimek v delu »opravljena storitev«; račun št. 18/2015 z dne 26.6.2015; račun št. 30/2015 z dne 9.6.2015, pri čemer je organ dolžan prekriti priimek v delu »opravljena storitev«; račun št. 15/2015 z dne 23.5.2015; račun št. 22/2015 z dne 15.5.2015, pri čemer je organ dolžan prekriti priimek v delu »opravljena storitev«; račun št. 18/2015 z dne 4.4.2015; račun št. 8/2015 z dne 30.3.2015, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v delu »besedilo«; račun št. 14/2015 z dne 13.3.2015, pri čemer je organ dolžan prekriti priimek v delu »opravljena storitev«; račun št. 10/2015 z dne 12.2.2015; račun št. 01/2015 z dne 6.1.2015, pri čemer je organ dolžan prekriti priimke v delu »opravljena storitev«.
· Leto 2014 (17 strani): račun št. 5/2014 z dne 1.2.2014, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »opravljena storitev«; račun št. 2/2014 z dne 8.1.2014, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »opravljena storitev«; račun št. 13/2014 z dne 6.3.2014, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »opravljena storitev«; račun št. 7/2014 z dne 4.2.2014, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »opravljena storitev«; račun št. 18/2014 z dne 3.4.2014, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »opravljena storitev«; račun št. 78/2014 z dne 7.4.2014; račun št. 36/2014 z dne 1.8.2014, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »opravljena storitev«; račun št. 32/2014 z dne 7.7.2014, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »opravljena storitev«; račun št. 46/2014 z dne 5.6.2014, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v prvem in drugem odstavku; račun št. 39/2014 z dne 12.9.2014, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »opravljena storitev«; račun št. 27/2014 z dne 25.3.2014, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v prvem in drugem odstavku; račun št. 27/2014 z dne 9.6.2014, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »opravljena storitev«; račun št. 22/2014 z dne 9.5.2014, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »opravljena storitev«; račun št. 78/2014 z dne 8.9.2014, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v prvem in drugem odstavku; račun št. 50/2014 z dne 10.10.2014, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v delu »opravljena storitev«; račun št. 60/2014 z dne 7.11.2014, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »opravljena storitev«; račun št. 95/2014 z dne 11.11.2014, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v prvem in drugem odstavku.
· Leto 2013 (13 strani): račun št. 3/2013 z dne 14.1.2013, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »opravljena storitev«; račun št. 5/2013 z dne 4.2.2013; račun št. 8/2013 z dne 1.3.2013; račun št. 14/2013 z dne 8.4.2013; račun št. 17/2013 z dne 14.5.2013, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v delu »opravljena storitev«; račun št. 23/2013 z dne 7.6.2013, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v delu »opravljena storitev«; račun št. 27/2013 z dne 7.7.2013; račun št. 30/2013 z dne 2.8.2013, pri čemer je organ dolžan prekriti priimek v delu »opravljena storitev«; račun št. 33/2013 z dne 5.9.2013, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »opravljena storitev«; račun št. 37/2013 z dne 3.10.2013; račun št. 43/2013 z dne 13.11.2013, pri čemer je organ dolžan prekriti priimek v delu »opravljena storitev«; račun št. 39/2013 z dne 16.10.2013; račun št. 45/2013 z dne 11.12.2013, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »opravljena storitev«.
· Leto 2012 (17 strani): račun št. 013/2012 z dne 4.1.2012; stroškovnik z dne 4.1.2012, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »projekt« in »specifikacija«; račun št. 036/2012 z dne 2.2.2012; stroškovnik z dne 2.2.2012; račun št. 63/2012 z dne 8.3.2012; račun št. 00054/2012 z dne 1.3.2012, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v delu »vrsta blaga-storitev«; račun št. 74/2012 z dne 13.4.2012; račun št. 00082/2012 z dne 2.4.2012; račun št. 92/2012 z dne 30.4.2012; račun št. 00108/2012 z dne 24.4.2012; račun št. 111/2012 z dne 31.5.2012; račun št. 146/2012 z dne 30.6.2012; račun št. 4/2012 z dne 1.8.2012; račun št. 8/2012 z dne 4.8.2012; račun št. 12/2012 z dne 1.10.2012; račun št. 20/2012 z dne 2.11.2012; račun št. 23/2012 z dne 4.12.2012.
· Leto 2011 (23 strani): račun št. 164/2011 z dne 1.7.2011; stroškovnik z dne 2.6.2011, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »projekt« in »specifikacija«; račun št. 186/2011 z dne 2.8.2011; stroškovnik z dne 1.7.2011; račun št. 206/2011 z dne 1.9.2011; stroškovnik z dne 2.8.2011, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v delu »specifikacija«; račun št. 233/2011 z dne 3.10.2011; stroškovnik z dne 3.10.2011, pri čemer je organ dolžan prekriti priimek v delu »specifikacija«; stroškovnik z dne 1.9.2011; račun št. 256/2011 z dne 28.10.2011; stroškovnik z dne 28.10.2011, pri čemer je organ dolžan prekriti priimek v delu »specifikacija«; račun št. 283/2011 z dne 1.12.2011; stroškovnik z dne 1.12.2011; račun št. 135/2011 z dne 2.6.2011; stroškovnik z dne 3.5.2011, pri čemer je organ dolžan prekriti ime v delu »specifikacija«; račun št. 101/2011 z dne 3.5.2011; stroškovnik z dne 5.4.2011; račun št. 82/2011 z dne 5.4.2011; račun št. 83/2011 z dne 31.3.2011; račun št. 54/2011 z dne 1.3.2011; stroškovnik z dne 1.3.2011, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »projekt« in »pavšal«; račun št. 37/2011 z dne 1.2.2011; stroškovnik z dne 1.2.2011, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »pavšal«.
· Leto 2010 (31 strani): račun št. 062/2010 z dne 1.12.2011 skupaj s stroškovnikom z dne 1.12.2010; račun št. 048/2010 z dne 2.11.2010 skupaj s stroškovnikom, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »pavšal«, »projekt« in »specifikacija«; račun št. 219/2010 z dne 8.10.2010 skupaj s stroškovnikom; račun št. 020/2010 z dne 1.10.2010 skupaj s stroškovnikom z dne 1.10.2010, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »pavšal«; račun št. 259/2010 z dne 3.9.2010 skupaj s stroškovnikom z dne 3.9.2010, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »pavšal« in »projekt«; račun št. 242/2010 z dne 2.8.2010 skupaj s stroškovnikom z dne 2.8.2010, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »pavšal« in »specifikacija«; račun št. 223/2010 z dne 5.7.2010 skupaj s stroškovnikom z dne 5.7.2010, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »pavšal« in »specifikacija«; račun št. 115/2010 z dne 31.5.2010 skupaj s stroškovnikom z dne 2.6. 2010, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »pavšal« in »specifikacija«; račun št. 180/2010 z dne 2.6.2010 skupaj s stroškovnikom z dne 4.5.2010, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »pavšal« in »specifikacija«; račun št. 142/2010 z dne 4.5.2010; račun št. 63/2010 z dne 31.3.2010 skupaj s stroškovnikom z dne 2.4.2010, pri čemer je organ dolžan prekriti priimek v delu »specifikacija«; račun št. 89/2010 z dne 30.4.2010 skupaj s stroškovnikom mesec marec 2010; račun št. 95/2010 z dne 2.4.2010 skupaj s stroškovnikom z dne 1.3.2010, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »pavšal« in »specifikacija«; račun št. 58/2010 z dne 1.3.2010; račun št. 48/2010 z dne 28.2.2010; račun št. 41/2010 z dne 2.2.2010 skupaj s stroškovnikom z dne 2.2.2010, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »specifikacija«; račun št. 9/2010 z dne 5.1.2010 skupaj s stroškovnikom z dne 5.1.2010, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke v delu »pavšal nov.«, »pavšal dec.« in »specifikacija«.
- Glede delov dokumentov, ki jih mora organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti, se pritožba prosilca zavrne.
- Tretja točka izreka odločbe Študentske organizacije Slovenije z dne 23. 11. 2016, št. IJZ-3/2016 se izreče za nično.
- Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 28. 9. 2016 na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ za naslednje informacije: kopije vseh pogodb, prejetih računov in (v kolikor jih organ ima) specifikacij del zunanjih izvajalcev, ki jih je najela ŠOS, in sicer za opravljene storitve na področju odnosov z javnostmi (stroškovno mesto 500 v finančnih poročilih ŠOS) in za opravljene storitve na področju pravnih storitev (pravna služba - stroškovno mesto 700 v finančnih poročilih ŠOS), od vključno leta 2010 do datuma prejema te zahteve. Prosilec je navedel, da naj mu organ zahtevane informacije posreduje v elektronski obliki (zaradi obsežnosti gradiva tudi npr. na USB ključku ali drugem mediju).
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 23. 11. 2016, št. IJZ-3/2016, s katero je v prvi točki izreka odločil, da se prosilcu posredujejo vsi dokumenti, ki se nanašajo na stroškovna mesta 500 in 700 od 2010 do vključno 28. 9.2016,7, z izjemo listin, ki so navedene v 2. in 3. točki izreka. V drugi točki izreka je organ, na podlagi zahtev stranskih udeležencev, upoštevaje 6. člen ZDIJZ in varovanje zaupnega razmerja med odvetnikom in stranko, prosilcu zavrnil dostop do naslednjih listin:
- Pogodba o opravljanju odvetniških storitev med ŠOS in odvetnikom iz leta 2009 in Aneks k tej pogodbi;
- Pogodba o izvedbi pravnih storitev med ŠOS in odvetnikom iz leta 2012;
- Pogodba o izvedbi pravnih storitev med ŠOS in odvetnikom iz leta 2012 in Aneksom k tej pogodbi iz leta 2014;
- Pogodba o izvedbi pravnih storitev med ŠOS in odvetnico iz leta 2014;
- Pogodba o pravnem svetovanju in zastopanju med ŠOS in odvetnikom iz leta 2014;
- Vsi pripadajoči računi in specifikacije dela, iz katerih so vidni postopki in naloge, ki so jih za ŠOS opravljale pogodbene stranke.
V tretji točki izreka je organ prosilcu zavrnil dostop v delu, ki se nanaša na pogodbe o zaposlitvi ter plačne liste zaposlenih na ŠOS, ki so varovani v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov ter zakonom o delovnih razmerjih in jih ŠOS ne more razkriti. Organ je odločil, da stroški v tem postopku niso nastali. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ pojasnil, da večina listin, ki jih zahteva prosilec, je listin oziroma dokumentov, ki so sicer hranjene pri organu, a jih je izdelala druga pravna ali fizična oseba, oziroma so bile organu poslane s strani drugih pravnih ali fizičnih oseb v obliki pogodbe, računa, specifikacije ipd. ZDIJZ sicer določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam (prosilcem), a v 5. in 6. členu določa tudi možne izjeme od načela prostega dostopa. Organ načeloma prosilcem prostovoljno posreduje vso zahtevano dokumentacijo, a v primerih, v katerih listina ni nastala pri organu, je bila izdana s strani druge pravne ali fizične osebe, oziroma je v dokumentu omenjena druga pravna ali fizična oseba, mora o zahtevi za objavo oziroma posredovanje dokumenta obvestiti tudi druge udeležene in jim omogočiti, da se o tem izjasnijo. Zaradi obsežnosti zahtevane dokumentacije in izvedbe delnega dostopa do informacij javnega značaja je organ, v skladu s 1. odstavkom 24. člena ZDlJZ, izdal sklep o podaljšanju roka za odločitev za 25 delovnih dni. Organ je o zahtevi obvestil vse pogodbene stranke oz. druge pravne ali fizične osebe, ki so izdelale dokumente, oziroma na katere se dokumenti nanašajo in preveril, ali bi se želeli vključiti v postopek ter ali objavo dovoljujejo ali ji nasprotujejo, oziroma ali spada dokument med katero izmed izjem, ki so določene v 6. členu ZDIJZ. Prosilcu so bile na podlagi določb ZDIJZ ter privolitve udeleženih pravnih ali fizičnih oseb posredovane naslednje informacije: Pogodbe o pravnem svetovanju, storitvah strateškega komunikacijskega svetovanja, upravljanju, izvajanju storitev s področja komunikacijskega upravljanja, o spremljanju medijev in drugih, ki jih je ŠOS sklenil med leti 2010 in 28. 9. 2016; računi in druge računovodske listine, ki se nanašajo na stroškovna mesta 500 in 700, in so kot taka zavedena v arhivu organa, z izjemo tistih, do katerih je bil dostop zavrnjen v 2. in 3. točki izreka odločbe. Pri vseh listinah, ki se nanašajo tudi na druga stroškovna mesta, ki jih prosilec ni zahteval, so bili zatemnjeni deli, ki lahko vsebujejo osebne podatke in niso povezani s predmetno zahtevo. Organ je nadalje navedel, da je na podlagi odgovorov oziroma zahtev posameznih pravnih ali fizičnih oseb zavrnil dostop do informacij, ki so navedene v drugi točki izreka njegove odločbe. Pogodbene stranke so namreč zatrjevale, da je vsebina pogodb, aneksa, računov in še posebej specifikacij, poslovna skrivnost, iz njih pa je možno videti tudi vsebino poslovnega, posredno pa tudi zaupnega odnosa med odvetnikom in klientom, ki-je ustavno, kazensko in civilnopravno varovan odnos. Po 137. členu Ustave RS je odvetnik samostojen in neodvisen svetovalec ter pomočnik, da v mejah zakona opravlja pravna dejanja v korist strank. Po stališču sodne prakse Ustavnega sodišča RS je predpostavka za opravljanje te naloge odvetnika prav zaupno razmerje med odvetnikom in stranko. Določila oz. smisel razkritja informacij javnega značaja po ZDIJZ je tako v očitnem nasprotju z bistvom in vsebino razmerja med stranko (organom) in odvetnikom. Pogodbene stranke so sicer navajale različne razloge za zavrnitev ali delno zavrnitev pogodb in pripadajočih listin, vendar je organ zaradi načela enake obravnave, vse tovrstne pogodbe o pravnih ali odvetniških storitvah obravnaval enako. Ker organ meni, da v tem primeru gre za razkrivanje podatkov, ki so v 2. alineji 6. člena ZDIJZ, navedeni kot izjema od načela prostega dostopa, je prosilcu zavrnil dostop do omenjenih dokumentov. Zaradi tega dejstva in zaradi nezmožnosti izvedbe delnega dostopa do teh listin, brez da bi prekršil oziroma posegel v ustavnopravno varovan zaupen odnos med odvetnikom in stranko, je organ prosilcu zavrnil dostop do celotnih listin, ki so omenjene v tej točki. Prosilec je med drugim zahteval tudi listine, ki se nanašajo na delovno razmerje fizičnih oseb pri organu. Ker zaposleni pri organu niso javni uslužbenci, pogodbe o zaposlitvi in plačne liste niso javne, in so varovani osebni podatki v skladu z 48. členom Zakona o delavnih razmerjih, ki določa, da se lahko osebni podatki posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno z zakonom ali če je potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Organ je zato zahteva prosilca v tem delu zavrnil. Ker je prosilec zahteval dokumentacijo v elektronski obliki, je bila vsa dokumentacija iz fizične oblike pretvorjena v elektronsko obliko. Dokumentacija v elektronski obliki presega velikost, ki jo je možno poslati po elektronski pošti, zato je organ prosilcu omogočil dostop na USB ključku, ki ga lahko prevzame pri organu.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 29. 11. 2016 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se pritožuje na zavrnitev dostopa do informacij o odvetniških storitvah (pogodbe, specifikacije) in glede dostopa do plačilnih list. Glede na to, da je organ po odločitvi več sodišč oseba javnega prava, prosilec meni, da so podatki o porabi sredstev organa, vključno s podatki o odvetniških storitvah, informacije javnega značaja. Prosilec je poudaril, da zahteva le pogodbe in specifikacijo del, ne pa na primer podatke o vsebini posameznih pravnih nasvetov, ki bi eventualno lahko sodili pod zaupno razmerje z odvetnikom. Glede na to, da ostale javne ustanove brez težav posredujejo npr. pravna mnenja, ki so jih zanje pripravili odvetniki, transakcije med javnimi ustanovami in odvetniki pa so objavljene v aplikaciji Erar, ne vidi razlogov za zavrnitev dostopa do podatkov o sodelovanju organa z odvetniki, ki so predmet zahteve. Glede na to, da je organ oseba javnega prava, prosilec sklepa, da so tudi podatki o zaposlenih pri organu, ki jih je zahteval, informacije javnega značaja.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 13. 12. 2016, št. IJZ-3/2016, s prilogami, poslal v odločanje IP.
Pritožba je delno utemeljena.
IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Glede na to, da iz izpodbijane odločbe in posredovane dokumentacije ni bilo razvidno, ali je organ zgoraj navedenim pogodbenim strankam vročil odločbo in pritožbo, je IP pozval organ, da v skladu s prvim odstavkom 251. člena ZUP v povezavi s prvim odstavkom 241. člena ZUP vsem zgoraj navedenim pogodbenim strankam vroči izpodbijano odločbo in pritožbo prosilca, da se izrečejo o morebitnih novih dejstvih in dokazih ter posreduje celotno korespondenco. IP je organ prav tako pozval, da posreduje dokumente, do katerih je zavrnil dostop v drugi in tretji točki izreka izpodbijane odločbe.
Organ je dne 30.1.2017 posredoval zahtevano dokumentacijo, ki je predmet presoje in IP obvestil, da je izvedel procesna dejanja, za katera je bil zaprošen. Ob tem je organ pojasnil, da se izpodbijana odločba v tretji točki izreka nanaša zgolj na dve zaposleni, katerih plače so bile v računovodskih izkazih knjižene na stroškovnih mestih 500 in 700, na katere se je skliceval prosilec, zato je v procesna dejanja vključil samo omenjeni dve zaposleni. Organ je dne 9.2.2017 in naknadno še 3.3.2017 posredoval korespondenco v zvezi z obvestilom pogodbenih strank na področju pravnih storitev o pritožbenem postopku po ZDIJZ.
IP se je primarno opredelil do dokumentacije, o kateri je organ odločil v tretji točki izreka izpodbijane odločbe, in sicer v delu, v katerem je zavrnil dostop do pogodb o zaposlitvi ter plačnih listah zaposlenih. Prosilec je v svoji zahtevi izrecno navedel, da zahteva kopije vseh pogodb, prejetih računov in (v kolikor jih organ ima) specifikacij del »zunanjih izvajalcev, ki jih je najela ŠOS«, in sicer za opravljene storitve na področju odnosov z javnostmi (stroškovno mesto 500 v finančnih poročilih ŠOS) in za opravljene storitve na področju pravnih storitev (pravna služba - stroškovno mesto 700 v finančnih poročilih ŠOS). Navedeno nedvomno pomeni, da so predmet zahteve zgolj informacije, ki se nanašajo na »zunanje izvajalce«, ne pa vse informacije, ki jih organ zavede pod stroškovno mesto 500 in 700, zato v okvir zahteve ni mogoče uvrstiti pogodbe o zaposlitvi in plačne liste, saj ne gre za »zunanje izvajalce«. V tem delu je torej organ odločil preko zahteve oziroma brez zahteve stranke, med tem, ko se postopek po ZDIJZ lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke. Omenjena ugotovitev predstavlja razlog, da mora IP po uradni dolžnosti, v skladu z 280. členom ZUP v povezavi z 279. členom ZUP, tretjo točko izreka izpodbijane odločbe izreči za nično.
V nadaljevanju IP ugotavlja, da so predmet presoje v tem pritožbenem postopku naslednje informacije:
- Pogodba o opravljanju odvetniških storitev med ŠOS in odvetnikom iz leta 2009 in Aneks k tej pogodbi iz leta 2010;
- Pogodba o izvedbi pravnih storitev med ŠOS in odvetnikom iz leta 2012;
- Pogodba o izvedbi pravnih storitev med ŠOS in odvetnikom iz leta 2012 in Aneks k tej pogodbi iz leta 2014;
- Pogodba o izvedbi pravnih storitev med ŠOS in odvetnico iz leta 2014;
- Pogodba o pravnem svetovanju in zastopanju med ŠOS in odvetnikom iz leta 2014;
- vsi pripadajoči računi in specifikacije dela, iz katerih so vidni postopki in naloge, ki so jih za ŠOS opravljale zgoraj navedene pogodbene stranke (130 strani).
V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z njimi razpolaga, kar pomeni, da so izpolnjeni vsi kriteriji za informacije javnega značaja v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Sporno pa je vprašanje, ali sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja.
Odvetniške pisarne oz. odvetniki: so vstopili v stransko udeležbo in nasprotujejo posredovanju zahtevane dokumentacije. Pri tem so izpostavili, da je razmerje med stranko in odvetnikom zaupne narave per se. Z vpogledom v specifikacijo faktur, bi bil javnosti omogočen neposredni vpogled v to jedro zaupnega razmerja med stranko in odvetnikom, kar je ustavnosodno nedopustno. Javnost je o porabi finančnih sredstev za odvetnike obveščena preko aplikacije Erar, glede pravilnosti porabe teh sredstev pa skozi odločbe in mnenja Računskega sodišča. Zlasti nasprotujejo razkritju urne postavke odvetniškega dela ter količino dela za posamičen primer, saj so te primerjave odvisne od primera do primera in bi povzročile občutno škodo odvetniški dejavnosti in posamičnim odvetnikom (slabši pogajalski/konkurenčni položaj na trgu).
IP ugotavlja, da so se stranski udeleženci pri nasprotovanju dostopa in posledično tudi organ smiselno sklicevali na varstvo osebnih podatkov in poslovno skrivnost. Pri tem so kot razlog navajali, da specifikacije računov vsebujejo osebne podatke in da zahtevane informacije predstavljajo »zaupno razmerje« ter razkrivajo njihov konkurenčni/pogajalski položaj. IP se strinja, da je razmerje med stranko in odvetnikom posebno razmerje, ki temelji na zaupanju. Gre za pogodbene mandatno razmerje, katerega bistvo je osebno opravljanje naročenega posla, ki v tem kontekstu predstavlja zaupno razmerje med strankama, toda slednje velja le za t.im. »notranje razmerje«, v okvir katerega sodi zlasti vsebina posameznih dejanj, ki pa v obravnavanem primeru niso predmet presoje. Prosilec namreč zahteva zgolj račune za opravljeno pravno storitev in njegovo specifikacijo, kar pa nedvomno ni mogoče šteti kot razkrivanje vsebine zaupnega razmerja, saj zgolj informacija o višini stroška, skupaj s podatkom npr. »pravno mnenje«, »konferenca s stranko«, »priprava pogodbe ŠOS«,..ipd., brez drugih informacij, ne razkriva same vsebine razmerja. V pogodbenem mandatnem razmerju stranka-odvetnik namreč obstaja tudi t. im. zunanje razmerje, kamor je nedvomno mogoče uvrstiti samo dejstvo, da organ zastopa določen odvetnik in v tej zvezi pogodbe o opravljanju pravnih storitev, kakor tudi račune s specifikacijo stroškov, iz katerih izhajajo stroški organa za pravno svetovanje, še posebej, če gre pri tem za porabo javnih sredstev. IP je namreč v svoji praksi, ki jo je potrdilo tudi Upravno sodišče, že večkrat poudaril, da koncesijska sredstva, s katerimi razpolaga organ, nedvomno predstavljajo javna sredstva, ki so tako po višini kot tudi po namenu zakonsko regulirana s strani države, zato morajo biti podvržena transparentnosti. V okviru 39. člena ZGD-1, ki ureja institut poslovne skrivnosti, je določeno, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. ZDIJZ v tretjem odstavku izrecno določa, da se ne glede na obstoj morebitne izjeme (npr. poslovne skrivnosti) dostop dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Zaradi navedenega se tudi stranski udeleženci ne morejo sklicevati na poslovno skrivnost glede informacij, ki izkazujejo porabo javnih sredstev, kamor nedvomno sodijo računi s specifikacijo. Nekoliko drugače je glede dostopa do samih pogodb o opravljanju, izvedbi pravnih storitev, ki same po sebi še ne pomenijo porabe javnih sredstev, temveč izkazujejo pogodbeno razmerje med strankama (predmet pogodbe, način opravljanja odvetniških storitev, obračun storitev in način plačila). IP je vpogledal v zgoraj navedene pogodbe in ugotavlja, da ne izpolnjujejo niti subjektivnih niti objektivnih kriterijev poslovne skrivnosti. Pogodbe niso označene kot poslovna skrivnost, prav tako organ niti stranski udeleženci niso predložili (niti zatrjevali) obstoj pisnega sklepa, s katerim se lahko določi podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost. Po oceni Upravnega sodišča se v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1 podatki določijo za poslovno skrivnost le s sklepom in noben drug način označitve dokumentov za poslovno skrivnost ne pomeni, da je s tem izpolnjen subjektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti. Prav tako je sodišče tudi navedlo, da splošna in pavšalna opredelitev v pogodbi ne more pomeniti določitve poslovne skrivnosti, saj bi morali biti podatki, ki so poslovna skrivnost, določeni jasno in konkretno.[1] Stranski udeleženci nadalje tudi niso izkazali obstoja občutne škode, ki bi z razkritjem zahtevanih informacij nastala. Zatrjevani razlogi nerazkritja so bili zlasti usmerjeni v varovanje informacij o »ceni storitve« z vidika slabše pogajalske možnosti na trgu, kar pa tudi po stališču sodišča[2] ni dovolj za izkaz »občutne škode«. Še zlasti ne v konkretnem primeru, ko so zahtevane pogodbe podlaga za izdane račune (kjer so te podatki razvidni: urna postavka, pavšal) in posledično izkaz porabe javnih sredstev. Poleg tega je IP v svoji praksi že odločil, da računi s specifikacijo za odvetniške storitve predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, kadar pomenijo porabo javnih sredstev[3], pa v odvetniški dejavnosti niti pri konkretnih odvetnikih, ni bilo zaznati nobene občutne škode.
Glede na navedeno IP zaključuje, da izjema poslovne skrivnosti v obravnavanem primeru ni podana. Organ je iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in posledično v tem delu napačno uporabil tudi pravni predpis, na podlagi katerega je odločil o zadevi.
IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali zahtevane informacije vsebujejo osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero so se sklicevali stranski udeleženci in organ. Slednja kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor, kamor sodi tudi organ) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Osebni podatki se v skladu s 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
IP je vpogledal v zahtevane informacije in poudarja, da podatki o odvetnikih ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Tudi iz prakse IP izhaja, da ime in priimek ter poslovni naslov odvetnika, niso varovani osebni podatki.[4] Odvetništvo je v 1. odst. 1. člena Zakona o odvetništvu (Ur.l. RS, št. 18/1993 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZOdv) opredeljeno kot samostojna in neodvisna služba znotraj pravosodja. To pomeni, da nastopanje v vlogi odvetnika sodi v javno sfero. Ker odvetniki v zahtevanih informacijah niso nastopali kot posamezniki in v lastnem imenu, ampak kot pogodbene stranke organa oziroma izdajalci računa, njihov ime, priimek, poslovni naslov in račun, v konkretnem primeru niso varovani osebni podatki. Ti podatki so namreč že javno dostopni v imeniku odvetnikov na svetovnem spletu (http://www.odv-zb.si/imenik/imenik-odvetnikov), v obravnavanih dokumentih pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, tj. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Prav tako med varovane osebne podatke ne sodijo imena in priimki zakonitih zastopnikov organa, ki so sklenili pogodbe, saj so ti podatki javni na podlagi Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/06, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPRS-1) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07–UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZSReg) in so posamezniki v tej vlogi na navedenih dokumentih tudi nastopali. Med varovane osebne podatke pa sodijo imena in priimki posameznikov, ki so navedeni na računih in specifikacijah ter pogodbah, saj ne obstaja zakonska podlaga za njihovo obdelavo. Razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago namreč prav tako pomeni obdelavo osebnih podatkov, za katero mora imeti upravljavec podlago v zakonu. Pri tem IP poudarja, da če je posameznik naveden zgolj z imenom in priimkom, brez npr. funkcije oz. položaja, zaradi katerega bi obstajala zakonska podlaga za njihovo razkritje (čeprav se morda lahko na to sklepa), je treba takšne podatke obravnavati kot varovane osebne podatke.
Kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe je IP povzel vse informacije, ki jih je organ dolžan posredovati prosilcu. Med njimi pa so tudi informacije, v katerih so varovani osebni podatki (ime in/ali priimek fizične osebe) za katere ne obstaja pravna podlaga za njihovo razkritje javnosti. Gre za varovane osebne podatke oz. za izjemo po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato jih je dolžan organ pred posredovanjem prosilcu vsakokrat prekriti. Ker je z delnim dostopom v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče prekriti varovane osebne podatke, je IP odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V delih, v katerih mora organ izvesti delni dostop, je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP. Po uradni dolžnosti pa je IP tretjo točko izreka izpodbijane odločbe izrekel za nično, v skladu z 280. členom ZUP, kot izhaja iz tretje točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka
[1] Sodbi Upravnega sodišča z opr. št.: IU 1132/2015-26 z dne 27.1.2016 in z opr. št.: IU 308/2014-11 z dne 10.6.2015.
[2] Sodba Upravnega sodišča z opr. št.: U 1976/2008-26 z dne 11.2.2010.
[3] Odločba IP št. 090-19/2016 z dne 12.05.2016 http://url.sio.si/uCJ, Odločba IP št. 090-3/2017 z dne 27.2.2017 http://url.sio.si/uCV
[4] Odločba IP št. 090-87/2011/3 z dne 29.7.2011 http://url.sio.si/uCU