Odvetniki Šelih & partnerji o.p., d.o.o. - Družba za upravljanje terjatev bank d.d.
+ -Številka: 090-216/2016
Kategorije: Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti, Osebni podatek
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do pogodb o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, s katerimi so bile prenesene terjatve bank na DUTB, sklenjene z NLB d.d., NKBM d.d., Banko Celje d.d., Abanko Vipa d.d., ter do pogodb o pripojitvi s Probanko d.d. in Factor banko d.d. s prilogami o prenosnih vrednostih ter morebitne pogodbe o prodaji teh terjatev, deležev in delnic vključno s prodajno vrednostjo. V pritožbenem postopku je IP odločil, da informacije o prenosnih vrednostih terjatev, deležev in delnic ter pogodbe o prodaji teh terjatev, deležev in delnic vključno s prodajno vrednostjo, predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z drugo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem je IP ugotovil, da ni izkazan javni interes za njihovo razkritje, saj je na podlagi pojasnil organa in namena njegove ustanovitve ocenil, da prispevek k javni razpravi, ki bi ga prineslo razkritje podatkov o prenosnih in prodajnih cenah posamezne terjatve, deležev in delnic, nikakor ne odtehta škode, ki bi zaradi občutno zmanjšanih možnosti učinkovitega in dobičkonosnega upravljanja terjatev, prestrukturiranja neplačnikov in odprodaje deležev, delnic in nepremičnin z razkritjem nastala na javnih sredstvih.
ODLOČBA:
Številka: 090-216/2016/15
Datum: 5. 1. 2017
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilcev Pozavarovalnice Sava, d.d., Dunajska cesta 56,1000 Ljubljana; Zavarovalnice Maribor d.d., Cankarjeva ul. 3, 2000 Maribor; Adriatic Slovenice d.d. Ljubljanska 3a, 6000 Koper; Prve osebne zavarovalnice d.d., Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana, Skupine Prva, zavarovalniški holding, d.d., Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana; Fondi Slloveno-Kosovar I Pensioneve Sh.A, Rr. UCK, št. 50/2,1000 Priština, Kosovo; Moje Naložbe pokojninska družba d.d., Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor; KBM INFOND-a, družbe za upravljanje, d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor in Hranilnice Lon d.d., Bleiweisova 2, 4000 Kranj, ki jih zastopa Odvetniška družba Odvetniki Šelih & partnerji, o.p., d.o.o., Komenskega ulica 36, 1000 Ljubljana (dalje prosilci), zoper odločbo z dne 25. 8. 2016, brez številke, Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
- Pritožbi prosilcev se delno ugodi in se odločbo Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., z dne 25. 8. 2016 delno odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilcem v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- Pogodbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, ki jo sklepata Družba za upravljanje terjatev bank, d.d. (DUTB) in Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana z dne 18. 12. 2013, s prilogami, pri čemer mora prekriti: v prilogah I in III stolpec 10 (EC transfer price), v prilogi II stolpca 5 (Cena prenosa na delnico) in 6 (Skupna cena prenosa) ter na 49. in 50. strani pogodbe (podpisi strank pogodbe) elektronske naslove, telefonsko številko in številko faksa;
- Pogodbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, ki jo sklepata Družba za upravljanje terjatev bank, d.d. (DUTB) in Nova kreditna banka Maribor d.d., Maribor z dne 18. 12. 2013, s prilogami, pri čemer mora prekriti: v prilogi 1 (Appendix 1: List of claims intended for transfer to BAMC (NKBM) stolpce 9 (Balance provisions Sept. 2013), 10 (Balance provisions Sept. 2013 – BAMC), 11 (Net value 30.08.2013) in 12 (Transfer value 30.11.2013), v prilogi 2 (Appendix 2: List of claims intended for transfer to BAMC (ADRIA, PBS) stolpce 9 (Balance provisions Sept. 2013), 10 (Balance provisions Sept. 2013 – BAMC), 11 (Net value 30.08.2013) in 12 (Transfer value 30.11.2013) ter v prilogi 3 (List of real estate) stolpce 6 (Provisions), 7 (Exposure after provisions), 9 (Appraised amount) in 10 (Transfer value) ter na straneh 96 in 97 (podpisi strank pogodbe) elektronske naslove, telefonsko številko in številko faksa;
- Pogodbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, ki jo sklepata Družba za upravljanje terjatev bank, d.d. (DUTB) in Abanka Vipa d.d. z dne 13. 10. 2014, s prilogami, pri čemer mora prekriti: na strani 23 in 24 Metodologijo za porazdelitev kumulativne prenosne vrednosti na nivo komitenta, v prilogi I: seznam partij, stolpec 5: namen plačila, stolpec 9: prenosna vrednost na dan 12.10.2014, v prilogi I: seznam partij IFI: stolpec 5: ocenjena prenosna vrednost na dan 31.12.2013, stolpec 7: ocenjena prenosna vrednost na dan 12.10.2014, v prilogi II: seznam deležev, stolpec 5: ocenjena prenosna vrednost na dan 31.12.2013, stolpec 7: poštena vrednost na dan 12.10.2014, stolpec 8: ocenjena prenosna vrednost na dan 12.10.2014, v prilogi III: seznam obveznic, stolpec 4: poštena vrednost na dan 31.12.2013, stolpec 5: ocenjena prenosna vrednost na dan 31.12.2013, stolpec 7: poštena vrednost na dan 12.10.2014, stolpec 8: ocenjena prenosna vrednost na dan 12.10.2014, na strani 55 ime in priimek prejemnika ter št. telefaksa in na strani 64 (podpisi strank pogodbe) imena in priimke pri alineji »v roke« in naslove elektronske pošte;
- Pogodbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, ki jo sklepata Družba za upravljanje terjatev bank, d.d. (DUTB) in Banka Celje d.d., Celje z dne 18. 12. 2014, s prilogami, pri čemer mora prekriti: priloga I: seznam tveganih postavk, stolpec pet (prenosna vrednost), priloga II: seznam prevzetih deležev, stolpec pet (prenosna vrednost), priloga III: seznam prevzetih obveznic, stolpec pet (prenosna vrednost), pri točki 13 »obvestila« (strani 56 in 57) ime in priimek prejemnika ter št. telefaksa ter na strani 32 (podpisi strank pogodbe) imena in priimke pri alinejah »v roke« in naslove elektronske pošte ter dodatek št. 1 k pogodbi o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke z dne 29.12.2014, pri čemer je dolžan prekriti na strani 3 pod točko 3. Spremembe in dopolnitve PIU od točke 3.1 do vključno 3.2.1.;
- Pogodbo o pripojitvi, ki jo sklepata Probanka d.d. in Družba za upravljanje terjatev bank, d.d. (DUTB) z dne 3. 2. 2016, s prilogami;
- Pogodbo o pripojitvi, ki jo sklepata Factor banka d.d. in Družba za upravljanje terjatev bank, d.d. (DUTB) z dne 3. 2. 2016, s prilogami.
- V preostalih delih, to je glede delov dokumentov, ki jih mora organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti ter glede dostopa do pogodb o prodaji teh terjatev, deležev in delnic, vključno s podatki o pogodbeni vrednosti oziroma o cenah, po katerih je DUTB odsvojila posamezno od teh terjatev, deležev ali delnic, se pritožba prosilcev zavrne.
- Zahteva prosilcev za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
4. Prosilci so dolžni stranskemu udeležencu NKBM d.d. povrniti stroške v višini 145 EUR, v roku 8 dni po pravnomočnosti te odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
- V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilci so z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 27. 7. 2016 zahtevali naslednje informacije:
- podatke o višini cen za posamezne terjatve, deleže in delnice, ki so bili predmet pogodbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, ki sta jo sklenili DUTB in Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana (»NLB«), torej posameznih cen, po katerih so bile posamezne terjatve, deleži in delnice preneseni z NLB na DUTB ter celotno besedilo pogodbe o prenosu teh terjatev s prilogami;
- v kolikor je DUTB s terjatvami, oziroma deleži in delnicami, ki jih je od NLB prevzela s pogodbo iz gornje alineje, naknadno razpolagala (jih prodala) - pogodbe o prodaji teh terjatev, deležev in delnic, vključno s podatki o pogodbeni vrednosti oziroma cenami, po katerih je DUTB odsvojila posamezno od teh terjatev, deležev ali delnic;
- podatke o višini cen za posamezne terjatve, deleže in delnice, ki so bili predmet pogodbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, ki sta jo sklenili DUTB in Nova kreditna banka Maribor d.d., Maribor (»NKBM«), torej posameznih cen, po katerih so bile posamezne terjatve, deleži in delnice preneseni z NKBM na DUTB ter celotno besedilo pogodbe o prenosu teh terjatev s prilogami;
- v kolikor je DUTB s terjatvami, oziroma deleži in delnicami, ki jih je od NKBM prevzela s pogodbo iz gornje alineje, naknadno razpolagala (jih prodala) – pogodbe o prodaji teh terjatev, deležev in delnic, vključno s podatki o pogodbeni vrednosti oziroma cenami, po katerih je DUTB odsvojila posamezno od teh terjatev, deležev ali delnic;
- podatke o višini cen za posamezne terjatve, deleže in delnice, ki so bili predmet pogodbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, ki sta jo sklenili DUTB in Abanka Vipa d.d., Ljubljana (»Abanka Vipa«), torej posameznih cen, po katerih so bile posamezne terjatve, deleži in delnice prenesene z Abanke Vipa na DUTB ter celotno besedilo pogodbe o prenosu teh terjatev s prilogami;
- v kolikor je DUTB s terjatvami, oziroma deleži in delnicami, ki jih je od Abanke Vipa prevzela s pogodbo iz gornje alineje, naknadno razpolagala (jih prodala) – pogodbe o prodaji teh terjatev, deležev in delnic, vključno s podatki o pogodbeni vrednosti oziroma cenami, po katerih je DUTB odsvojila posamezno od teh terjatev, deležev ali delnic;
- podatke o višini cen za posamezne terjatve, deleže in delnice, ki so bili predmet pogodbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, ki sta jo sklenili DUTB in Probanka d,d. (»Probanka«), torej posameznih cen, po katerih so bile posamezne terjatve, deleži in delnice preneseni s Probanke na DUTB ter celotno besedilo pogodbe o prenosu teh terjatev s prilogami;
- v kolikor je DUTB s terjatvami, oziroma deleži in delnicami, ki jih je od Probanke prevzela s pogodbo iz gornje alineje, naknadno razpolagala (jih prodala) – pogodbe o prodaji teh terjatev, deležev in delnic, vključno s podatki o pogodbeni vrednosti oziroma cenami, po katerih je DUTB odsvojila posamezno od teh terjatev, deležev ali delnic;
- podatke o višini cen za posamezne terjatve, deleže in delnice, ki so bili predmet pogodbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, ki sta jo sklenili DUTB in Factor banka d.d, (»Factor banka«), torej posameznih cen, po katerih so bile posamezne terjatve, deleži in delnice preneseni s Factor banke na DUTB ter celotno besedilo pogodbe o prenosu teh terjatev s prilogami;
- v kolikor je DUTB s terjatvami, oziroma deleži in delnicami, ki jih je od Factor banke prevzela s pogodbo iz gornje alineje, naknadno razpolagala (jih prodala) – pogodbe o prodaji teh terjatev, deležev in delnic, vključno s podatki o pogodbeni vrednosti oziroma cenami, po katerih je DUTB odsvojila posamezno od teh terjatev, deležev ali delnic;
- podatke o višini cen za posamezne terjatve, deleže in delnice, ki so bili predmet pogodbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, ki sta jo sklenili DUTB in Banka Celje d.d. (»Banka Celje«), torej posameznih cen, po katerih so bile posamezne terjatve, deleži in delnice preneseni z Banke Celje na DUTB ter celotno besedilo pogodbe o prenosu teh terjatev s prilogami;
- v kolikor je DUTB s terjatvami, oziroma deleži in delnicami, ki jih je od Banke Celje prevzela s pogodbo iz gornje alineje, naknadno razpolagala (jih prodala) – pogodbe o prodaji teh terjatev, deležev in delnic, vključno s podatki o pogodbeni vrednosti oziroma cenami, po katerih je DUTB odsvojila posamezno od teh terjatev, deležev ali delnic.
Prosilci so ob tem posebej pojasnili, da predmet zahteve niso informacije, ki so v zvezi s posameznim kreditom neplačnikov oz. pogodbami o prevzemu terjatev že objavljene na svetovnem spletu, temveč dodatne informacije, ki se prav tako nanašajo na kredite neplačnikov oziroma terjatve, ki so bile iz bank iz tretjega odstavka 1a. člena ZDIJZ, prenesene na DUTB, in predstavljajo informacije javnega značaja, a na svetovnem spletu niso bile objavljene. Ob tem so se prosilci sklicevali, da pravni posel, s katerim so bile terjatve bank iz tretjega odstavka 1a. člena ZDIJZ prenesene na DUTB, nedvomno predstavlja pravni posel v smislu prvega odstavka 6a. člena ZDIJZ, tj. pravni posel o sklenjenem pravnem poslu poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (DUTB) v zvezi s pridobivanjem, razpolaganjem ali upravljanjem s stvarnim premoženjem tega subjekta. Na podlagi prvega odstavka 6a. člena ZDIJZ imajo prosilci pravico do dostopa do informacije o osnovnih podatkih o tem poslu, med drugim torej tudi do: pogodbene vrednosti posla in višine posameznih izplačil, tj. cen, po katerih so bile posamezne terjatve, deleži oziroma delnice prenesene na DUTB (gre za informacijo o pogodbeni vrednosti in višini izplačil iz sklenjenega pravnega posla v zvezi s pridobivanjem stvarnega premoženja DUTB oz. premoženja v njenem upravljanju), ter do cen, po katerih je DUTB te terjatve, deleže oziroma delnice naknadno prodala oziroma odsvojila (gre namreč za informacijo o pogodbeni vrednosti in višini izplačil iz sklenjenega pravnega posla v zvezi z razpolaganjem s stvarnim premoženjem DUTB oz. premoženja v njenem upravljanju). Po oceni prosilcev je podlaga za razkritje tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, z vidika, da je organ subjekt javnega prava, ki se financira iz javnih sredstev, zato je vsaka njegova poraba, enako pa velja tudi za razpolaganje s premoženjem, poraba javnih sredstev. Prosilci so se ob tem sklicevali tudi na interes javnosti, saj so zahtevani podatki bistvenega pomena za ugotavljanje razlogov nastanka »bančne luknje« v letu 2013 ter za ugotavljanje (ne)utemeljenosti izreka izrednih ukrepov, ki jih je šestim slovenskim bankam izrekla Banka Slovenije. Prav tako so ti podatki bistvenega pomena za ugotovitve morebitnih nepravilnosti, ki jih je pri tem storila Banka Slovenije (npr. za ugotovitev, ali je Banka Slovenije pri opravljanju svojih nalog, ki jih je imela pri prenosu terjatev ravnala dovolj skrbno) ter za sankcioniranje morebitnih nepravilnosti tako z vidika morebitne kazenske odgovornosti vpletenih oseb, kakor tudi z vidika vlaganja odškodninskih zahtevkov s strani pravnih in fizičnih oseb, katerih pravice so bile zaradi izreka izrednih ukrepov s strani Banke Slovenije prizadete. Prosilci menijo, da je razkritje podatkov, ki jih zahtevajo s to vlogo, nedvomno v interesu širše javnost, saj so sanacijo bank, ki je bila izvedena z izrednimi ukrepi Banke Slovenije (glede na to, da so bile na njihovi podlagi vse tedaj obstoječe delnice izbrisane, banke pa nato dokapitalizirane s strani Republike Slovenije), dejansko plačali slovenski davkoplačevalci. Poleg tega je razkritje zahtevanih informacij v javnem interesu tudi zato, ker je bil z izrednimi ukrepi Banke Slovenije prizadet zelo širok krog oseb. Zelo širok je namreč že krog podrejenih upnikov, ki so bili z izrednimi ukrepi neposredno prizadeti (in je pričakovati, da bodo zaradi nastale škode vlagali odškodninske tožbe), še več oseb pa bo zaradi izrednih ukrepov prizadetih posredno. Zaradi izrednih ukrepov so bile namreč oškodovane tudi družbe za upravljanje in pokojninske družbe, v katerih je varčevalo okrog 500.000 državljanov, njihovi donosi pa so (in bodo) zaradi izrečenih izrednih ukrepov bistveno nižji. Interes javnosti, da se podatki, na katere se nanaša predmetna zahteva, razkrijejo, je zato zelo velik. Na drugi strani pa podjetjem, katerih terjatve so bile prenesene na DUTB, škoda, v primerih, ko so bile terjatve že prodane, ne more več nastati, prav tako pa tudi glede na to, da so od prenosa potekla že skoraj tri leta - škoda tudi ne more nastati bankam, s katerih so bile te terjatve prenesene ali DUTB.
Organ je z odločbo z dne 25. 8. 2016 zahtevo prosilcev v celoti zavrnil, z obrazložitvijo, da se zahteva za posredovanje omenjenih informacij nanaša na podatke, ki izvirajo iz delovnega področja organa, s katerimi organ razpolaga, zahtevane informacije pa se nahajajo v eni od materializiranih oblik. Organ je pojasnil, da sta bili Probanka in Factor banka pripojeni k DUTB na podlagi Pogodbe o pripojitvi z dne 3. 2. 2016. Omenjeni družbi nista bili deležni ukrepov po ZUKSB, kar pomeni, da premoženje ni bilo preneseno na podlagi izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti banke, ampak je bilo preneseno na podlagi Pogodbe o odplačnem odstopu terjatev. Organ je glede poslovne skrivnosti opozoril na 39. člen ZGD-1 in na Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti. Skladno z določili Statuta Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d. Pravilnik natančno določa, kaj predstavlja poslovno skrivnost DUTB in v svojem 7. členu za poslovno skrivnost DUTB šteje vsak podatek, gradivo, ukrep in postopek, ki se med drugim nanaša na: plane, strategijo razvoja in poslovno politiko DUTB in terjatve v njenem upravljanju, analize o poslovanju DUTB, odločanje organov DUTB, nakupe in prodaje finančnih instrumentov, investicije, investicijske elaborate, analize in cenitve družb ter projektne rešitve družbe, vse dane in prejete ponudbe, izjema so posamezni podatki ponudb, prejetih v postopkih oddaje javnih naročil, ki morajo biti javni, vse pogodbe, izjema so le določeni podatki pogodb, ki so sklenjen na podlagi izvedenih postopkov oddaje javnih naročil, ki morajo biti javni, osebne podatke zaposlenih, ki kažejo na lastnosti, stanje ali razmerje zaposlenih, višino plač zaposlenih, zapisnike in gradiva upravnega odbora, itd., vsa gradiva, ki so podlaga za odločanje posameznih organov glede upravljanja terjatev (npr. "action plan"), poslovna poročila (do objave). Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti tako med drugim določa, da za poslovno skrivnost družbe štejejo vsi tisti podatki, gradiva, ukrepi in postopki, ki se nanašajo na vse pogodbe, ki jih sklepa družba (izjema so le določeni podatki iz pogodb, ki so sklenjene na podlagi izvedenih postopkov oddaje javnih naročil, in ki morajo biti javni v skladu z zakonodajo, ki ureja javno naročanje). Glede zahteve prosilcev za dostop do podatkov o višini cen za posamezne terjatve, deleže in delnice, ki so bili predmet pogodbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, ki jo je DUTB sklenila z NLB, NKBM, Abanko Vipa, Banko Celje, Probanko in Factor banko ter celotno besedilo pogodb o prenosu teh terjatev med DUTB in prej navedenimi bankami s prilogami, kot navedeno v prvi, tretji, peti, sedmi, deveti in enajsti alineji zahteve za dostop do informacij javnega značaja, je organ pojasnil, da zahtevanih informacij ne more razkriti, saj gre za poslovno skrivnost, kot jasno izhaja iz določb ZGD-1 in zgoraj navedenega pravilnika. Organ se je ob tem skliceval na odločbo IP št. 090-159/2014/10, z dne 10. 10. 2014, v kateri je navedeno, da je treba organu priznati določeno stopnjo varstva poslovne skrivnosti. Očitno je, da bi bilo s prenesenimi terjatvami, deleži in delnicami nemogoče upravljati, če bi bile prenosne cene razkrite javnosti. Občutna škoda bi v primeru razkritja nastala več subjektom. Organ bi bil onemogočen pri izterjavah ali nadaljnjih odprodajah terjatev oziroma deležev, ker bi bilo vsem znano, koliko je sam plačal za posamezno terjatev oziroma delež - ta vrednost bi postala standardna »tržna cena«, ki bi jo bilo na realnem trgu skoraj nemogoče preseči. Ob tem bi bil oškodovana organ in hkrati z njim javna sredstva. Cilj, da se doseže javni interes, zaradi katerega je bila DUTB ustanovljena (gospodarna uporaba javnih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah), pa bi bilo nemogoče doseči. Nadalje so prosilci zahtevali dostop do naslednjih informacij, v kolikor je DUTB s terjatvami, oziroma deleži in delnicami, ki jih je prevzela od NLB, NKBM, Abanke Vipa, Banke Celje, Factor banke in Probanke na podlagi pogodb o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, naknadno razpolagala Qih prodala) - pogodbe o prodaji teh terjatev; deležev in delnic, vključno s podatki o pogodbeni vrednosti oziroma o cenah, po katerih je DUTB odsvojila posamezno od teh terjatev, deležev ali delnic, kot navedeno v drugi, četrti, šesti, osmi, deseti in dvanajsti alineji zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Kot že pojasnjeno, je DUTB pridobila terjatve Factor banke in Probanke, na podlagi Pogodbe o odplačnem odstopu terjatev in ne na podlagi pogodb o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke. Organ ugotavlja, da tudi ti zahtevani dokumenti vsebujejo informacije oz. v celoti temeljijo na podatkih, ki za organ predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z internimi akti DUTB in ZGD-1. Če bi prišlo do razkritja tako občutljivih podatkov, kot je vsebina posameznih delov pogodbe oziroma pogodbene vrednosti terjatev, širši javnosti, bi prišlo do nepopravljive škode, tako za organ, kot tudi za vse davkoplačevalce oziroma za širšo javnost. Razkrivanje pogodbenih določil in s tem pogojev poslovanja, bo zagotovo resno oziroma nepopravljivo ogrozilo poslovanje organa, kar organ utemeljuje na podlagi naslednjega: v postopkih prodaje terjatev, lastniških deležev, nepremičnin, bi to razkritje ne samo zmanjšalo konkurenčno prednost pri potencialnih ponudnikih za nakup premoženja, s katerim upravlja DUTB, temveč tudi onemogočilo nadaljnjo prodajo premoženja pod najboljšimi mogočimi pogoji. Razkritje tako občutljivih podatkov bi omogočilo ostalim potencialnim ponudnikom pridobitev nepoštene prednosti, saj bi se seznanili s podatki glede vrednosti, po katerih so bile prodane terjatve. Z razkritjem teh podatkov bi tako nastala nepopravljiva škoda, saj bi bil DUTB odvzet manevrski prostor za uspešna pogajanja pri prodaji premoženja, obenem pa bi bila DUTB izpostavljena tveganju, da bodo stranke, s katerimi je že sodelovala pri prodaji premoženja, zahtevale izboljšanje pogojev sodelovanja, prav zaradi razkritja teh podatkov. Glede na navedeno organ meni, da tudi izvedba testa interesa javnosti v tem primeru pokaže, da interes javnosti po razkritju zahtevanih podatkov ni močnejši od interesa zavarovanja poslovnih skrivnosti organa in posledično od zavarovanja njenega interesa, da mu zaradi razkritja informacij nastane gospodarska škoda. Organ meni, da interes javnosti, v zvezi s postopki za ugotavljanje odškodninske in kazenske odgovornosti odgovornih oseb za nastali položaj in ukrepi za preprečevanje tovrstnih praks, ne more pretehtati interesa zavarovanja poslovnih skrivnosti organa. Interes javnosti glede navedenih postopkov je uresničen že preko organov odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki ravnajo skladno s svojimi pooblastili. Organ je pri svojem poslovanju zavezan k transparentnemu delovanju in učinkoviti rabi javnih sredstev, kar je njegovo vodilo pri poslovanju. Zaradi občutljivosti podatkov, razkritje zahtevanih dokumentov oziroma njegovih delov nepooblaščeni osebi, pomeni kršitev poslovne skrivnosti družbe oziroma izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri tem pa interes javnosti ne pretehta interesa zavarovanja poslovnih skrivnosti organa, zato je organ zahtevo prosilcev zavrnil.
Prosilci so dne 12. 9. 2016 pri organu vložili pritožbo, v kateri so navedli, da se z odločitvijo organa ne strinjajo. Menijo, da ni izkazan obstoj subjektivnega kriterija varovanja poslovne skrivnosti. Prav tako organ ni izkazal nastanka občutne škode, ki bi mu lahko z razkritjem informacij nastala. Prosilci so poudarili, da je v konkretnem primeru dejstvo, da organ bolj ali manj uspešno prodaja prevzeto »slabo premoženje«, zaradi česar v primerih, ko je bilo posamezno premoženje že prodano, niti organu niti ostalim osebam, ne more več nastati nikakršna škoda. Iz poslovnega poročila organa za leto 2015 namreč izhaja, da je od ustanovitve ustvaril 493,5 milijonov EUR prilivov, kar je skoraj tretjina vrednosti vseh prenesenih sredstev. Glede na to, da se podatki nanašajo na konec leta 2015, je količina prodanega premoženja v tem trenutku zagotovo še občutno višja. V zvezi s potencialno škodo, ki bi lahko nastala podjetjem, katerih terjatve so bile prenesene na organ, v primerih, ko so bile terjatve že prodane, je povsem jasno, da škoda tem podjetjem ne more več nastati. Prav tako pa - glede na časovno odmaknjenost prenosa terjatev - škoda tudi ne more nastati bankam, s katerih so bile te terjatve prenesene, ali organu. Ne glede na navedeno pa prosilci menijo, da se organ kot subjekt javnega prava v celoti financira iz javnih sredstev, zato vsaka njegova poraba predstavlja porabo javnih sredstev. Pogodbe o prenosu terjatev, ki vsebujejo zneske, ki se jih je organ zavezal plačati poslovnim bankam, torej predstavljajo porabo javnih sredstev in s tem »izjemo od izjem« iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilci se ne strinjajo s prakso IP, na katero se sklicuje organ, da vrednosti za posamezne terjatve, deleže oziroma delnice, ne pomenijo podatka o porabi javnih sredstev, saj naj bi le vsota vseh zneskov pomenila podatek o porabi javnih sredstev. Navedena razlaga po oceni prosilcev ni v skladu z namenom citirane izjeme, ki je v tem, da se omogoči nadzor nad porabo javnih sredstev, v tem primeru sredstev organa, ki je pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava. Vsota vseh zneskov posamezne pogodbe namreč ne pove ničesar o vrednosti posamezne terjatve, deleža oziroma delnice in le v primeru razkritja tega podatka, bi bila možna ocena smotrnosti porabe javnih sredstev. Samo v primeru razkritja podatkov o transfernih cenah in cenah, po katerih je bilo (posamezno) premoženje prodano, bi lahko javnost ocenila, ali je organ ravnal gospodarno, transparentno in v interesu davkoplačevalcev. Prosilci nadalje menijo, da so predmet zahteve informacije, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, zato so osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih absolutno javni, na podlagi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ v povezavi s 4.a členom ZDIJZ. Po oceni prosilcev je organ s tem, ko se ni opredelil do navedene pravne podlage, izdal nepravilno in nezakonito odločbo. Glede zahteve za dostop do pogodb o prodaji terjatev, lastniških deležev ter nepremičnin so prosilci navedli, da organ ni izkazal škode, ki bi komurkoli nastala z razkritjem teh podatkov. Pogodbenim strankam, ki so z organom že sklepale pogodbe, so pogoji, pod katerimi organ posluje, namreč že bili razkriti s tem, ko so sklenili pogodbo. Podatki o cenah in vrednostih, po katerih organ prodaja prevzeto premoženje, pa po mnenju prosilcev sploh ne predstavljajo ti. »konkurenčnih podatkov« (podatkov, ki pomenijo konkurenčno prednost), ki se lahko varujejo kot poslovna skrivnost. Gre namreč za pogodbe o prodaji terjatev, delnic, deležev in nepremičnin, vključno s podatki o pogodbenih vrednostih. Ni res, da bi razkritje teh podatkov organu onemogočilo nadaljnjo prodajo premoženja in s tem škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Pogodbe o odsvojitvi premoženja so namreč že bile sklenjene in so izvršene, zaradi česar konkurenčnost in poslovni model organa nista (več) ogrožena. Vsak posel, ki ga je organ sklenil v zvezi z odsvojitvijo premoženja, je namreč posamičen ter poseben in ga je potrebno umestiti v ustrezen kontekst. Pred sklenitvijo posla s potencialnimi kupci potekajo pogajanja, katerih posledica je določitev cene, ki pa se določi predvsem kot rezultat ponudbe in povpraševanja za posamezno stvarno premoženje. Prodajne vrednosti so tako predvsem posledica trenutnega stanja na trgu, kar pomeni, da so kupcem že vnaprej približno znane, zaradi česa ne morejo predstavljati podatka, ki bi imel konkurenčno prednost in, ki bi bil znan samo določenemu, omejenemu krogu ljudi. Pavšalno zatrjevanje organa ne more upravičiti izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Da je treba izjeme od dostopa do informacij javnega značaja obravnavati restriktivno, se je v podobnem primeru že izrekla tudi sodna praksa. Organ v konkretnem primeru ni definiral poslov, v katerih bi mu zaradi razkritja zahtevanih informacij nastala občutna škoda, predvsem pa te škode ni konkretiziral. Sklicevanje organa na nastanek »nepopravljive škode« je zato pavšalno in neizkazano. Nadalje se na podlagi 3. odstavka 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. Glede na to, da je v obravnavanem primeru predmet presoje tudi pogodbena vrednost, ki po mnenju prosilcev sodi med osnovne podatke o sklenjenem pravnem poslu iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, do katerih se, v skladu s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ, vselej dovoli dostop, morajo biti zahtevane informacije javnega značaja prosto dostopne, ne glede na oznako »poslovna skrivnost«. Podatki, ki so po zakonu javni, namreč že pojmovno ne morejo biti poslovna skrivnost. Prosilci se nadalje ne strinjajo z organom, da ni izkazan interes javnosti. Po oceni prosilcev je interes javnosti podan in se pri tem sklicujejo na razloge, ki so jih navedli že v zahtevi (povzeto zgoraj) ter dodajajo, da gre nedvomno za pomembno družbeno temo, tj. sanacijo slovenskega bančnega sistema, ki je že dlje časa predmet burne javne razprave, pri čemer pa so informacije, ki so bile s tem v zvezi doslej razkrite javnosti, precej skromne. Javnosti mora nedvomno biti omogočen dostop do zahtevanih podatkov, saj so le-ti bistveni za pravilno razumevanje omenjene javne razprave ter ugotovitev, ali je bil proces transparenten in zakonit. To velja še posebej zaradi dejstva, ker so imele zahtevane pogodbe (vključno s posamičnimi transfernimi in prodajnimi cenami) velike finančne posledice za državo, javna razprava pa se nanaša ravno na te posledice, saj je breme sanacije slovenskega bančnega sistema v pretežnem delu pristalo na ramenih davkoplačevalcev (javnosti). Glede na dejansko dogajanje, ki potrjuje domneve, da določeni organi javnega sektorja vztrajno skrivajo resnico o sanaciji slovenskega bančnega sistema, je dolžnost organa oziroma IP, da vsaj preko testa prevladujočega interesa javnosti kot najvišje oblike presoje, omogoči demokratičnost družbe ter ta test ustrezno implementira v praksi. Namen testa prevladujočega interesa javnosti je namreč, da se razkrijejo tudi najbolj skrite napake in nepravilnosti, ki se dogajajo v javnem sektorju.
Organ je z dopisom z dne 27. 9. 2016, brez številke, poslal pritožbo prosilcev s prilogami v odločanje IP.
Pritožba je delno utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožniki oz. prosilci izpodbijajo. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, kar pa seveda ne pomeni, da so vse tovrstne informacije tudi v celoti prosto dostopne. Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP se je zato v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem obstoja te izjeme.
IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 23. 11. 2016 pri organu opravil ogleda in camera na podlagi 11. čl. ZInfP. Ogled in camera je bil namenjen ogledu informacij, ki so predmet zahteve. IP je prevzel v spis Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti z dne 18. 3. 2014, na katerega se je v izpodbijani določbi skliceval organ. Glede na to, da IP razpolaga s pogodbami o prenosu terjatev za NLB, NKBM, v spisu zadeve št. 090-159/2014/10, je IP zaprosil za vpogled v Pogodbo o pripojitvi z dne 3. 2. 2016 za Probanko in Factor banko oziroma za vpogled v dokument, ki izkazuje posamezne cene, po katerih so bile posamezne terjatve, deleži in delnice prenesene na DUTB. Organ je pojasnil, da je bila sklenjena Pogodba o pripojitvi, na podlagi sklepa Vlade RS, kar pomeni, da organ za to pripojitev ni nič plačal, temveč se je posledično pripojitev izvedla na podlagi 599. člena ZGD-1. V prilogi pogodbe je popis premoženja. Organ je pojasnil, da je na podlagi pogodbe o prenosu terjatev, dejansko prišlo do poplačila bankam v višini vrednosti, ki jo je določila Evropska komisija za vsako terjatev posebej. Na spletni strani DUTB je torej končna bruto izpostavljenost, med tem, ko je v pogodbi o prenosu terjatev prenosna vrednost, ki je bila del plačila. Poplačilo se je izvedlo v obveznicah DUTB. Podpis prvih pogodb o prenosu se je izvedel decembra 2013 (NLB in NKBM), prenosi posameznih terjatev pa so se začeli v letu 2014. Predmet presoje so nadalje informacije o razpolaganju teh terjatev, deležev in delnic (skupaj sredstva), vključno s podatki o pogodbeni vrednosti oziroma o cenah, po katerih je DUTB odsvojila posamezno od teh terjatev, deležev ali delnic. Organ je pojasnil postopek prodaje konkretne terjatve. Organ je povedal, da je običajno v pogodbah o prodaji terjatev klavzula, ki prepoveduje razkrivanje vsebine pogodbe, izjema so podatki, za katere normativni akti določajo, da so javni. Vedno je varovan podatek o prodajni ceni. V konkretnem primeru je bilo v javnosti objavljeno, kdo je kupec, ne pa cena. V vsaki pogodbi je to urejeno drugače, sicer pa je standardna klavzula, da se vsebina, torej tudi cena, ne razkriva. Organ je pojasnil, da dokumentacijo vodi v elektronski in fizični obliki. Od aprila 2016 organ vodi Register pogodb, v katerega se vpisujejo tudi pogodbe o prodaji terjatev. Glede na to, da so bile določene terjatve, deleži in delnice odsvojene, kar pomeni, da je država z javnimi sredstvi nekaj odkupila in prodala, je IP zaprosil za pojasnilo, na kakšen način organ obvešča javnost, da zagotavlja gospodarno uporabo javnih sredstev in kolikšen del proračunskih sredstev je »povrnil«, kar je bil osnovni cilj ustanovitve organa? Organ obvešča javnost, da se je proces prodaje začel in končal, odvisno od kupca pa je, kaj se objavi. Organ ima vse lastniške deleže objavljene, in tudi dejstvo, da se prodaja. Organ je pojasnil, da se standardno iz kupoprodajnih pogodb podatki ne razkrivajo, saj bi z razkritjem podatkov o transakcijah in ceni prodaje izgubili kakovostne ponudnike oz. potencialne kupce za prihodnje prodaje. Nižje število kupcev znižuje prodajno ceno. To bi bil za organ nekonkurenčen proces, ki bi mu »zbijal« ceno. Organ je poudaril, da bi lahko škodovalo tudi konkretnemu poslu s tožbo kupca, če bi razkrili vsebino pogodbe, ki je določena kot poslovna skrivnost. Kupci bi tako lahko naknadno zahtevali spremembo pogodbe za nazaj v smislu znižanja kupnine kot spremenjene okoliščine ipd. Načeloma imajo kupci zahtevo, da se podatki varujejo, zato se kupci ne bi več »pojavljali«. Organ je pojasnil, da gredo sredstva od prodaje terjatev primarno na DUTB, potem pa gre za poplačilo obveznosti do MF. Organ je izpostavil primer, ki je bil tudi objavljen na spletni strani organa, da je 24. avgusta 2016 predčasno poplačal 120 milijonov obveznosti do Ministrstva za finance, ki jih je prevzel s pripojitvijo Factor banke in Probanke. Po tem poplačilu ostaja obveznost DUTB do Ministrstva za finance iz tega naslova še 68,5 milijonov EUR, ki jih bo DUTB odplačala do decembra 2016. DUTB tako prispeva k poplačilu dela sredstev, ki jih je Republika Slovenija vložila v sanacijo slovenskega bančnega sistema in uresničuje svoje poslanstvo, kot ga opredeljuje Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (objava novice na spletni strani DUTB 25. 8. 2016). Organ je nadalje pojasnil, da posli, ki so predmet zahteve prosilcev, ne sodijo pod 4. a člen ZDIJZ, saj predstavljajo osnovno dejavnost organa, s katero delujejo na trgu in je od teh poslov odvisen. Tovrstno razkritje bi pomenilo nekonkurenčnost organa na trgu, ker z organom subjekti ne bi hoteli poslovati. Gre za poslovne standarde in v interesu javnosti je po oceni organa zagotovo, da se maksimizira prodajna cena, kar se doseže z večjim številom kupcev, slednje pa se ne dosega, če so zahtevani podatki prosto dostopni. Slednje je v nasprotju z namenom in cilji organa, ki je v maksimizaciji prodajne vrednosti premoženja, kar je v javnem interesu. To pomeni, da je po oceni organa razkritje zahtevanih informacij v nasprotju z javnim interesom. Organ porabo javnih sredstev vidi v smislu stroškov, ne pa v prodaji terjatev. Organ je opozoril, da se makro ekonomski odnosi dnevno spreminjajo, zato je težko delati zaključke za nazaj z vidika, ali je prodaja terjatve bila »gospodarna« v primerjavi s prenosno vrednostjo. IP je naknadno organ pozval k izjasnitvi, zakaj prosilcem ni posredoval pogodb o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, s katerima so bile prenesene terjatve bank na DUTB, sklenjene z NLB d.d. in NKBM d.d. V izpodbijani odločbi se je namreč skliceval na odločbo IP št. 090-159/2014 z dne 10.10.2014, v kateri je IP naložil posredovanje navedenih pogodb v obliki delnega dostopa, brez prilog. Odločba IP je pravnomočna in jo je organ tudi izvršil. Glede na to, da prosilci zahtevajo tudi pogodbi o pripojitvi Factor banke d.d. in Probanke d.d. k DUTB, ki imata po svoji vsebini smiselno podobno vlogo, kot zgoraj navedene pogodbe o prenosu terjatev, je IP prosil organ za konkretne razloge, zakaj ocenjuje, da pogodbi predstavljata izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Organ je dne 19. 12. 2016 pojasnil, da sicer meni, da navedene pogodbe sklenjene z NLB d.d., NKBM d.d., Banko Celje d.d., Abanko Vipa d.d., predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z internimi akti DUTB in ZGD-1, vendar pa, glede na to, da je organ že omogočil delni dostop do zahtevanih informacij, kot izhaja iz odločbe št. 090-159/2014 z dne 10.10.2014, ter ob upoštevanju navedb IP, da ne vidi utemeljenega razloga za zavrnitev delnega dostopa do pogodb o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, s katerima so bile prenesene terjatve bank na DUTB, sklenjene z NLB d.d., NKBM d.d.. Organ meni, da se lahko omogoči delni dostop do omenjenih pogodb, pri čemer se prekrijejo podatki o transfernih cenah (oziroma vsi podatki, ki izhajajo iz odločbe št. 090-159/2014 z dne 10.10.2014). Glede na prejšnji odstavek organ lahko omogoči delni dostop do pogodb o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, s katerimi so bile prenesene terjatve bank na DUTB, sklenjene z Banko Celje d.d., Abanko Vipa d.d., ter delni dostop do pogodb o pripojitvi med DUTB in Probanko d.d., ter DUTB in Factor banko d.d., pri tem pa se prekrijejo podatki o transfernih cenah (oziroma vsi podatki, kot izhajajo iz odločbe št. 090-159/2014 z dne 10.10.2014).
Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi pogodbenih strank NLB d.d., NKBM d.d. in Abanka Vipa d.d. (ki ji je pripojena Banka Celje d.d.), s katerimi so bile sklenjena navedene pogodbe, ki so predmet presoje, jih je IP, z dopisi z dne 13. 12. 2016, št. 090-216/2016/5, 6, 7 pozval v postopek, da se po določilu 43. in 44. člena ZUP, vključijo v postopek kot stranski udeleženci tako, da se do konkretne zahteve oziroma pritožbe lahko opredelijo.
Na poziv IP Abanka Vipa d.d. (ki ji je pripojena Banka Celje d.d.) v roku ni odgovorila, kar pomeni, da v obravnavani zadevi ni pridobila statusa stranskega udeleženca.
NKBM d.d. je odgovorila z dopisom z dne 22. 12. 2016, v katerem je preko svojega pooblaščenca navedla, da vstopa v postopek kot stranski udeleženec ter predlaga, da IP zavrne pritožbo v delu, ki se nanaša na tiste dele pogodbe, ki v skladu z odločbo IP z dne 10.10.2014, št. 090-159/2014/10 še niso bili razkriti. NKBM d.d. je opozorila na Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti - Pr24 z dne 22.10.2012 in na njegovo pravilno interpretacijo, saj je stopil v veljavo še pred nastankom pogodbe o prenosu terjatev, po mnenju NKBM d.d. pa zajema tudi informacije, ki so predmet zahteve in še niso bile razkrite. NKBM d.d. je opozorila tudi na 125. člen ZBan-2 in na ZUKSB. NKBM d.d. je poudarila, da bi razkritje podatkov, zlasti o dogovorjenem plačilu za posamezne terjatve in nepremičnine, ki se s pogodbo prenašajo, povzročilo občutno škodo stranskemu udeležencu, drugim bankam, DUTB, imetnikom prenesenih terjatev in javnemu interesu. Poleg tega stranski udeleženec še dodaja, da poleg podatkov o prenosnih cenah posameznih terjatev, nepremičnin ter drugega premoženja, zaupne podatke predstavljajo tudi vrednotenja posameznih terjatev, nepremičnin ter drugega premoženja, saj se na njihovi podlagi prav tako lahko sklepa na ceno terjatev v določenem trenutku. Gre za podatke, ki očitno prinašajo konkurenčno prednost, saj se na njihovi podlagi lahko izračuna cena terjatve v določenem trenutku. Za te podatke, ki so bili podlaga za določitev prenosne vrednosti oziroma cene za posamezno terjatev in so bili pridobljeni ob skrbnem pregledu posamezne terjatve in poslovanja neplačnika, je očitno, da bi z njihovim razkritjem iz istih razlogov dosegli enake ali še bolj negativne učinke, kot pri razkritju prenosne cene same, saj se lahko sklepa o tem, kako banka vrednoti svoje terjatve (bodisi prenesene ali neprenesene), nepremičnine oziroma drugo premoženje. S tem, ko bi komitenti stranskega udeleženca izvedeli, kakšne so bile cene prenesenih terjatev, bi tudi sami vztrajali pri tem, da jih stranski udeleženec in ne nazadnje tudi druge banke enako obravnavajo in jim ponudijo enake "diskonte". Po drugi strani bi kupci, ki bi bili zainteresirani za odkup slabih terjatev, v pogajanjih s stranskim udeležencem, drugimi bankami ter DUTB pridobljene informacije izkoristili za pogajalska izhodišča ter sklenitev pogodb pogojevali s sprejemom takih pogojev (diskontov), kot so bili doseženi pri drugih poslih, češ da gre za "tržne pogoje", ki bi jih pri drugem prodajalcu (banki, DUTB) lahko tudi dejansko dosegli. To ne velja le za informacije o pogojih, pod katerimi so bile terjatve prenesene s stranskega udeleženca na organ, temveč tudi za informacije o pogojih, pod katerimi so bile terjatve nadalje prenesene z organa na nove upnike. Pri tem je pomembno izpostaviti, da je bil prenos terjatev na organ izveden v okoliščinah bistveno slabšega stanja na trgu v letu 2013, upoštevajoč ustrezno konservativne predpostavke in makroekonomske scenarije, ki sta jih določili Evropska komisija in Evropska centralna banka. Šlo je torej za posebna pravila in ne za javno dražbo terjatev, zato rezultati analize vrednosti terjatev nikakor ne odražajo nujno sedanje dejanske tržne vrednosti. Razkritje nerazkritih podatkov bi pri stranskem udeležencu in drugih bankah povzročilo resne težave pri nadaljnjem poslovanju, zlasti v zvezi vračili kreditov in obnašanjem komitentov, ki bi se sklicevali na »diskonte« pri prenosu terjatev. Razkritje nerazkritih podatkov, bi po oceni NKBM d.d. lahko pomembno vplivalo tudi na tržno vedenje potencialnih kupcev zastavljenega premoženja, zlasti nepremičnin, predvsem pa bi pripeljalo do izkrivljene tržne vrednosti terjatev in zastavljenih nepremičnin, pri čemer bi glede na precejšen obseg prenesenih terjatev, to lahko imelo velik negativen vpliv na celotni slovenski trg terjatev in nepremičnin. Občutna škoda bi z razkritjem nerazkritih podatkov nedvomno nastala tudi organu, in sicer bi razkritje vrednosti prenesenih terjatev pod pritiski javnosti (vsaj začasno) organu onemogočilo nadaljnjo prodajo terjatev in nepremičnin v skladu z njihovo trenutno tržno ceno, s čimer bi bil oškodovan tudi javni interes. NKBM d.d. je priglasila tudi odvetniške stroške v višini 145 EUR.
NLB d.d. je na poziv IP odgovorila z dopisom z dne 27. 12. 2016, v katerem je priglasila stransko udeležbo in navedla, da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z določilom 8.10.1 zahtevane pogodbe, Pravilnikom o varovanju informacij, oseb in premoženja v NLB ter Navodilom za ravnanje z informacijami različnih stopenj zaupnosti. Če bi IP menil, da zaradi pomanjkanja pisnega sklepa o varovanju poslovne skrivnosti ni izpolnjen subjektivni kriterij varstva poslovne skrivnosti, pa je NLB d.d. poudarila, da so izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, saj bi ji z razkritjem nastala občutna škoda. V primeru razkritja bi namreč tudi preostali dolžniki (še posebej tisti dolžniki, katerih obveznosti niso bile prenesene na organ) vedeli, pod kakšnimi pogoji, zlasti pa po kakšni ceni, je NLB prodala terjatve do posameznih dolžnikov organu, kar bi otežilo poslovanje in pogajanje z drugimi težavnimi dolžniki, saj bi ti lahko sklepali kje je meja, da jih NLB razvršča med problematične dolžnike in bi slednje lahko izkoristili pri pogajanjih o morebitnih znižanjih dolga. Ne glede na navedeno pa je NLB d.d. poudarila, da je v 5. odstavku 6a. člena ZDIJZ zakonodajalec posebej določil, kaj se šteje za prosto dostopno informacijo javnega značaja banke, ki je bila deležna ukrepov po ZUKSB v zvezi s posameznimi posli. V zvezi s pogodbo o prevzemu terjatev med banko in organom se za prosto dostopno informacijo javnega značaja šteje: firma in sedež banke in neplačnika in končna bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa na organ (zadnja alineja 5. odstavka 6a. člena ZDIJZ). Torej pri pogodbi o prevzemu terjatev med banko in organom je zakon sam določil, kaj je prosto dostopna informacija javnega značaja, zaradi česar se »a contrario« lahko šteje, da vse drugo ni prosto dostopna informacija javnega značaja. V pogodbi so namreč vsebovane tudi prenosne vrednosti posameznih terjatev. Če bi bil namen ZDIJZ, da so javno dostopne tudi prenosne vrednosti, potem bi ZDIJZ izrecno tudi te vrednosti določil med javno dostopne informacije. Namen posebne ureditve v zvezi z določeno materijo je namreč ta, da se posebej definira določena vsebina pravnega urejanja ravno zato, da ne bi zaradi splošne ureditve prihajalo do različnih interpretacij. Zaradi tega NLB d.d. meni, da je najprej treba upoštevati posebno ureditev ZDIJZ v zvezi z določitvijo javno dostopnih informacij glede pogodbe o prevzemu terjatev med banko in organom, ki v posebnem delu nadomešča oziroma podrobneje ureja razkritje informacij v primerjavi s splošno izjemo po 2. odstavku 6. člena ZDIJZ (ali se pogodba šteje za poslovno skrivnost v skladu z ZGD-1). Namen ZDIJZ v zvezi s pogodbo je torej, da so javno dostopne informacije tiste, ki so kot takšne posebej določene z ZDIJZ. Upravičenemu javnemu interesu je torej zadoščeno z objavo tistih podatkov, ki jih je organ že objavil. NLB d.d. je predlagala, da IP pritožbo v celoti zavrne.
IP se je v nadaljevanju opredelil do pogodb o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, s katerimi so bile prenesene terjatve bank na DUTB, sklenjene z NLB d.d., NKBM d.d., Banko Celje d.d., Abanko Vipa d.d., ter do pogodb o pripojitvi s Probanko d.d. in Factor banko d.d.
Pogodba z NLB d.d.
Določba 8.10.1. Pogodbe NLB, na katero se sklicuje NLB, določa, da mora vsaka stranka določila in pogoje te pogodbe obravnavati kot zaupne in jih ne sme razkriti. Vendar pa določba 8.10.2. Pogodbe NLB izrecno določa, da člen 8.10.1. ne prepoveduje razkritja nobene informacije, med drugim, če in v obsegu, v katerem: (a) se razkritje zahteva po pravu, ki se uporablja, ali s strani katerega koli državnega organa; (f) informacija je ali postane javno dostopna (razen, če s kršitvijo te pogodbe). Določba 8.15.1. še izrecno določa, da to pogodbo ureja pravo, ki se uporablja v Republiki Sloveniji, v skladu z njim pa se ta pogodba tudi razlaga. ZDIJZ v slovenskem pravnem redu pomeni konkretizacijo ustavne pravice do varstva svobode izražanja iz 39. člena Ustave RS. Zato je treba ZDIJZ razumeti kot tisto pravo, ki zahteva razkritje Pogodbe NLB na splošno, razen če so izpolnjeni kriteriji za obstoj izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena tega zakona. Nikakor pa ni mogoče šteti, da zgoraj citirane določbe Pogodbe NLB, ki se med drugim sklicujejo na veljavni pravni red v RS, zadostujejo za izpolnjenost subjektivnega kriterija za obstoj poslovne skrivnosti. Po ustaljeni praksi IP in Upravnega sodišča RS je dokazno breme glede obstoja izjeme po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ na strani tistega, ki obstoj izjeme poslovne skrivnosti zatrjuje. Niti NLB niti organ pa nista predložila nobenih drugih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjen. Glede na to, da gre za sui generis pogodbo, ki se sklepa v javnem interesu, je IP zaključil, da bi morali biti stranki pogodbe bolj natančni pri označitvi zahtevane pogodbe za poslovno skrivnost, če sta želeli, da se ta varuje kot taka. IP je tako ugotovil, da subjektivni kriterij po 1. odst. 39. člena ZGD-1 ni izpolnjen. Nadalje je IP presojal, ali je pogodbo NLB oziroma njene dele mogoče šteti za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju. IP se je z vpogledom v zahtevano Pogodbo NLB in priloge prepričal, da ta ne vsebuje nobenih podatkov, za katere bi bilo očitno, da bi njihovo razkritje nepooblaščeni osebi lahko katerikoli od strank pogodbe ali neplačnikom povzročilo občutno škodo, razen podatkov o dogovorjenem plačilu za terjatve, deleže in delnice. Organ se je z delnim dostopom do zahtevane pogodbe, kot je opredeljen v pravnomočni odločbi št. 090-159/2014/10 z dne 10. 10. 2014, strinjal, NLB d.d. pa kot stranki udeleženec v navedeni zadevi ni sprožila upravnega spora, kar pomeni, da se je tudi NLB d.d. z odločitvijo strinjala, zato že iz tega razloga za navedeni del ni izkazana občutna škoda. Očitno pa je, da bi z razkritjem prenosne cene za posamezno terjatev, ki se z zahtevano pogodbo prenaša, in z razkritjem prenosne cene za posamezen delež oziroma delnico, ki se prenaša, lahko prišlo do občutne škode za obe stranki pogodbe, občutno pa bi bil prizadet tudi javni interes, zaradi katerega je bil organ sploh ustanovljen. Končna bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika (katere razkritje organu nalaga določba 4. al. 5. odst. 6.a člena ZDIJZ, na katero se sklicujeta organ in NLB) sicer je podatek, ki ga ne bi bilo mogoče šteti za poslovno skrivnost. Ne glede na to pa zahtevana Pogodba NLB podatka o končni bruto izpostavljenosti do posameznega neplačnika na dan prenosa terjatve na DUTB niti ne vsebuje. V zahtevani Pogodbi NLB so navedene le prenosne cene za posamezno terjatev in posamezen delež oziroma delnico. Očitno pa je, da bi bilo s prenesenimi terjatvami, deleži in delnicami nemogoče upravljati, če bi bile prenosne cene razkrite javnosti. Organu bi, po oceni IP, v primeru razkritja nastala občutna škoda. Organ bi bil onemogočen pri izterjavi ali nadaljnji odprodaji terjatve oziroma deleža, ker bi bilo vsem znano, koliko je sam plačal za posamezno terjatev oziroma delež – ta vrednost bi postala standardna »tržna cena«, ki bi jo bilo na realnem trgu skoraj nemogoče preseči. To bi pomenilo, da bi bil tudi iztržek organa ob odprodaji deleža bistveno nižji od načrtovanega (IP se bo v nadaljevanju opredelil do tistih terjatev, ki jih je organ že prodal). S tem bi bil oškodovan organ in hkrati z njim javna sredstva. Cilj, da se doseže javni interes, zaradi katerega je bil organ ustanovljen (gospodarna uporaba javnih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah), pa bi bilo nemogoče doseči. Glede na to, da je organ subjekt javnega prava, ki se za opravljanje javnih nalog v celoti (vsaj posredno) financira iz javnih sredstev, vsaka njegova poraba predstavlja porabo javnih sredstev. Določba 1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na obstoj izjeme poslovne skrivnosti iz 2. tč. 1. odst. tega člena, dostop do informacije javnega značaja vseeno dovoli, če se ta nanaša na porabo javnih sredstev. Pogodba NLB v členu 3.1.6. določa vsoto cen prenosa vsega prevzetega premoženja, povečano za črpan znesek (pri čemer črpan znesek pomeni skupni znesek posojila za obratna sredstva, ki ima pomen iz pogodbe z dne 30. 8. 2013, ki sta jo organ in NLB sklenila v zvezi z zagotovitvijo vnaprejšnje likvidnosti DUTB s strani NLB). Ta skupni znesek, ki se ga je organ zavezal plačati NLB, prestavlja podatek o porabi javnih sredstev, zato je treba dostop do tega podatka, kljub temu, da predstavlja poslovno skrivnost, vseeno dovoliti na podlagi zgoraj citirane 1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ. Prenosne vrednosti za posamezno terjatev, delež oziroma delnico, pa vsaka posebej ne predstavljajo porabe javnih sredstev, saj se terjatve, deleži oziroma delnice s pogodbo prenašajo kot celota – le vsota vseh zneskov (torej skupna cena, ki se jo je organ zavezal plačati NLB) pomeni podatek o porabi javnih sredstev. Ker je podatke o prenosni ceni posamezne terjatve, deleža in delnice v zahtevani pogodbi (v prilogah I in III stolpec 10 (EC transfer price), v prilogi II stolpca 5 (Cena prenosa na delnico) in 6 (Skupna cena prenosa) mogoče s prekritjem enostavno izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost ob posredovanju preostalih delov Pogodbe NLB prosilcem, je IP odločil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Pogodba z NKBM
Določba 7.10.1. Pogodbe NKBM določa, da mora vsaka stranka določila in pogoje te pogodbe obravnavati kot zaupne in jih ne sme razkriti. Vendar pa določba 7.10.2. Pogodbe NKBM izrecno določa, da člen 7.10.1. ne prepoveduje razkritja nobene informacije med drugim, če in v obsegu, v katerem: (a) se razkritje zahteva po pravu, ki se uporablja, ali s strani katerega koli državnega organa; (f) informacija je ali postane javno dostopna (razen če s kršitvijo te pogodbe). Določba 7.15.1. še izrecno določa, da to pogodbo ureja pravo, ki se uporablja v Republiki Sloveniji, v skladu z njim pa se ta pogodba tudi razlaga. Tudi Pravilnik Pr24 z dne 22. 10. 2012 zahtevane pogodbe nikjer ne določa kot poslovno skrivnost (kar je sicer povsem razumljivo, ker gre za sui generis pogodbo, vendar bi prav zato morala biti NKBM toliko bolj pozorna in omejitev dostopa označiti na sami zahtevani pogodbi, če jo je želela določiti za poslovno skrivnost). Zgolj s sklicevanjem na določbe same Pogodbe NKBM pa, ob upoštevanju zgoraj citiranih alinej (a) in (f) določbe 7.10.2., nikakor ni mogoče šteti, da je izpolnjen subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti. IP je zato nadalje presojal, ali je Pogodbo NKBM oziroma njene dele mogoče šteti za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju. IP se je z vpogledom v zahtevano Pogodbo NKBM in priloge prepričal, da ta ne vsebuje nobenih podatkov, za katere bi bilo očitno, da bi njihovo razkritje nepooblaščeni osebi lahko katerikoli od strank pogodbe povzročilo občutno škodo, razen podatkov o dogovorjenem plačilu za terjatve in nepremičnine. Očitno je, da bi z razkritjem prenosne cene za posamezno terjatev, oziroma nepremičnino, ki se z zahtevano pogodbo prenaša, lahko prišlo do občutne škode za obe stranki pogodbe, občutno pa bi bil prizadet tudi javni interes, zaradi katerega je bil organ sploh ustanovljen. Končna bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika (katere razkritje organu nalaga določba 4. al. 5. odst. 6.a člena ZDIJZ, na katero se sklicuje organ) je nedvomno podatek, ki ga ni mogoče šteti za poslovno skrivnost in je naveden za vsakega posameznega plačnika v prilogi 1 Pogodbe NKBM (Appendix 1: List of claims intended for transfer to BAMC (NKBM) in prilogi 2 (Appendix 2: List of claims intended for transfer to BAMC (ADRIA, PBS) v stolpcih 7 (1. BAMC), 8 (2. NKBM) in 9 (3. Total) kot »Balance exposure Sept. 2013« oziroma »Bilančna izpostavljenost 30. 9. 2013«. Očitno pa je, da bi bilo s prenesenimi terjatvami in nepremičninami nemogoče upravljati, če bi bile prenosne cene razkrite javnosti. Občutna škoda bi v primeru razkritja nastala več subjektom. Organ bi bil onemogočen pri izterjavi ali nadaljnji odprodaji terjatve oziroma nepremičnine, ker bi bilo vsem znano, koliko je sam plačal za posamezno terjatev oziroma nepremičnino – ta vrednost bi postala standardna »tržna cena«, ki bi jo bilo na realnem trgu skoraj nemogoče preseči. Ob tem bi bil oškodovan organ in hkrati z njim javna sredstva. Cilj, da se doseže javni interes, zaradi katerega je bil organ ustanovljen (gospodarna uporaba javnih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah), pa bi bilo nemogoče doseči. Glede na to, da je organ subjekt javnega prava, ki se za opravljanje javnih nalog v celoti (vsaj posredno) financira iz javnih sredstev, vsaka njegova poraba predstavlja porabo javnih sredstev. Določba 1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na obstoj izjeme poslovne skrivnosti iz 2. tč. 1. odst. tega člena dostop do informacije javnega značaja vseeno dovoli, če se ta nanaša na porabo javnih sredstev. Pogodba NKBM v členu 3.1.5. določa vsoto cen prenosa vsega prevzetega premoženja. Ta skupni znesek, ki se ga je organ zavezal plačati NKBM, prestavlja podatek o porabi javnih sredstev, zato je treba dostop do tega podatka, kljub temu, da predstavlja poslovno skrivnost, vseeno dovoliti, na podlagi zgoraj citirane 1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ. Prenosne vrednosti za posamezno terjatev oziroma nepremičnino pa vsaka posebej ne predstavljajo porabe javnih sredstev, saj se terjatve oziroma nepremičnine s pogodbo prenašajo kot celota – le vsota vseh zneskov (torej skupna cena, ki se jo je organ zavezal plačati NKBM), pomeni podatek o porabi javnih sredstev. Ker je podatke o prenosni ceni posamezne terjatve in nepremičnine v zahtevani pogodbi NKBM (v prilogah 1 in 2 stolpec 13 (Transfer value 30. 11. 2013) in v prilogi 3 stolpec 10 (Transfer value) mogoče s prekritjem enostavno izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost ob posredovanju preostalih delov Pogodbe NKBM prosilki, je IP v skladu s 7. členom ZDIJZ in Uredbo odločil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Prilogi 1 in 2 Pogodbe NKBM pa vsebujeta tudi podatke o vrednotenju posamezne terjatve, ki se nahajajo v stolpcih 10 (Balance provisions Sept 2013), 11 (Balance provisions Sept 2013 – BAMC) in 12 (Net value 30.08.2013). Ne glede na to, po kateri finančni definiciji tolmačimo »provisions« pridemo do enakega rezultata – da gre za podatek, ki očitno prinaša konkurenčno prednost, ker se na njegovi podlagi lahko izračuna cena terjatve v določenem trenutku. Za te podatke, ki so bili podlaga za določitev prenosne vrednosti oziroma cene za posamezno terjatev in so bili pridobljeni ob skrbnem pregledu posamezne terjatve in poslovanja neplačnika, je očitno, da bi z njihovim razkritjem iz istih razlogov dosegli enake ali še bolj negativne učinke kot pri razkritju prenosne cene same. Glede teh podatkov je prosilcem prav tako treba zavrniti dostop, saj gre za poslovno skrivnost. Enako velja tudi za primerljive podatke v zvezi z vrednotenjem posamezne nepremičnine, ki se prenašajo s pogodbo (ti podatki so navedeni v prilogi 3 Pogodbe NKBM v stolpcih 6 (Provisions), 7 (Exposure after provisions) in 9 (Appraised amount). Za vse navedene podatke je prav tako treba uporabiti določbo 7. člena ZDIJZ in 1. tč. 1. odst. 21. člena Uredbe in jih v zahtevani Pogodbi NKBM prekriti, prosilcem pa omogočiti dostop do preostalih delov dokumenta v obliki delnega dostopa.
Pogodba z Abanko Vipa d.d.
Določba 6.9.1. Pogodbe Abanke Vipa d.d. določa, da mora vsaka stranka določila in pogoje te pogodbe obravnavati kot zaupne in jih ne sme razkriti. Vendar pa določba 6.9.2. Pogodbe Abanke Vipa d.d. izrecno določa, da člen 6.9.1. ne prepoveduje razkritja nobene informacije med drugim, če in v obsegu, v katerem: (a) se razkritje zahteva po pravu, ki se uporablja, ali s strani katerega koli državnega organa; (f) informacija je ali postane javno dostopna (razen, če s kršitvijo te pogodbe). Določba 6.14 še izrecno določa, da to pogodbo ureja pravo, ki se uporablja v Republiki Sloveniji, v skladu z njim pa se ta pogodba tudi razlaga. ZDIJZ v slovenskem pravnem redu pomeni konkretizacijo ustavne pravice do varstva svobode izražanja iz 39. člena Ustave RS. Zato je treba ZDIJZ razumeti kot tisto pravo, ki zahteva razkritje Pogodbe z Abanko Vipa d.d. na splošno, razen če so izpolnjeni kriteriji za obstoj izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena tega zakona. Nikakor pa ni mogoče šteti, da zgoraj citirane določbe Pogodbe Abanke Vipa d.d., ki se med drugim sklicujejo na veljavni pravni red v RS, zadostujejo za izpolnjenost subjektivnega kriterija za obstoj poslovne skrivnosti. Po ustaljeni praksi IP in Upravnega sodišča RS je dokazno breme glede obstoja izjeme po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ na strani tistega, ki obstoj izjeme poslovne skrivnosti zatrjuje. Niti Abanka Vipa d.d. niti organ pa nista predložila nobenih drugih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjen. Glede na to, da gre za sui generis pogodbo, ki se sklepa v javnem interesu, je IP zaključil, da bi morali biti stranki pogodbe bolj natančni pri označitvi zahtevane pogodbe za poslovno skrivnost, če sta želeli, da se ta varuje kot taka. IP je tako ugotovil, da subjektivni kriterij po 1. odst. 39. člena ZGD-1 ni izpolnjen. Nadalje je IP presojal, ali je pogodbo z Abanko Vipa d.d. oziroma njene dele mogoče šteti za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju. IP se je z vpogledom v zahtevano pogodbo z Abanko Vipa d.d. in priloge prepričal, da ta ne vsebuje nobenih podatkov, za katere bi bilo očitno, da bi njihovo razkritje nepooblaščeni osebi lahko katerikoli od strank pogodbe ali neplačnikom povzročilo občutno škodo, razen podatkov o dogovorjenem plačilu za terjatve, deleže in delnice. Organ se je z delnim dostopom do zahtevane pogodbe, smiselno, kot je opredeljen v pravnomočni odločbi št. 090-159/2014/10 z dne 10.10.2014, strinjal, zato za navedeni del ni izkazana občutna škoda. Očitno pa je, da bi z razkritjem prenosne cene za posamezno terjatev, ki se z zahtevano pogodbo prenaša, in z razkritjem prenosne cene za posamezen delež oziroma delnico, ki se prenaša, lahko prišlo do občutne škode za obe stranki pogodbe, občutno pa bi bil prizadet tudi javni interes, zaradi katerega je bil organ sploh ustanovljen. Glede na to, da pogodba vsebuje tudi končno bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa (priloga I: seznam partij, stolpec 7 bruto pogodbena na dan 31. 12. 2013, priloga I: seznam partij IFI, stolpec 4, bruto izpostavljenost na dan 31.12.2013, stolpec 6, bruto izpostavljenost na dan 12.10.2014, priloga II: seznam deležev, stolpec 6, bruto izpostavljenost na dan 12.10.2014, priloga III, seznam obveznic, stolpec 6, bruto izpostavljenost na dan 12.10.2014), katere razkritje organu nalaga določba 4. al. 5. odst. 6.a člena ZDIJZ, gre za podatek, ki ga ni mogoče šteti za poslovno skrivnost. Očitno pa je, da bi bilo s prenesenimi terjatvami, deleži in delnicami nemogoče upravljati, če bi bile prenosne cene razkrite javnosti. Organu bi, po oceni IP, v primeru razkritja nastala občutna škoda. Organ bi bil onemogočen pri izterjavi ali nadaljnji odprodaji terjatve oziroma deleža, ker bi bilo vsem znano, koliko je sam plačal za posamezno terjatev oziroma delež – ta vrednost bi postala standardna »tržna cena«, ki bi jo bilo na realnem trgu skoraj nemogoče preseči. To bi pomenilo, da bi bil tudi iztržek organa ob odprodaji deleža bistveno nižji od načrtovanega (IP se bo v nadaljevanju opredelil do tistih terjatev, ki jih je organ že prodal). S tem bi bil oškodovan organ in hkrati z njim javna sredstva. Cilj, da se doseže javni interes, zaradi katerega je bil organ ustanovljen (gospodarna uporaba javnih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah), pa bi bilo nemogoče doseči. V skladu z navedenim je treba kot poslovno skrivnost šteti tudi samo metodologijo za porazdelitev kumulativne prenosne vrednosti na nivo komitenta, ki je vsebovana v pogodbi, saj iz nje izhaja, na kakšen način je banka za potrebe organa določila otvoritvena stanja, kar je bila podlaga za določitev prenosnih vrednosti. Glede na to, da je organ subjekt javnega prava, ki se za opravljanje javnih nalog v celoti (vsaj posredno) financira iz javnih sredstev, vsaka njegova poraba predstavlja porabo javnih sredstev. Določba 1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na obstoj izjeme poslovne skrivnosti iz 2. tč. 1. odst. tega člena, dostop do informacije javnega značaja vseeno dovoli, če se ta nanaša na porabo javnih sredstev. Pogodba z Abanko Vipa d.d. v členu 3.1.6. določa vsoto cen prenosa vsega prevzetega premoženja glede na bruto izpostavljenost. Ta skupni znesek, ki se ga je organ zavezal plačati Abanki Vipa d.d., prestavlja podatek o porabi javnih sredstev, zato je treba dostop do tega podatka, kljub temu, da predstavlja poslovno skrivnost, vseeno dovoliti, na podlagi zgoraj citirane 1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ. Prenosne vrednosti za posamezno terjatev, delež oziroma delnico, pa vsaka posebej ne predstavljajo porabe javnih sredstev, saj se terjatve, deleži oziroma delnice s pogodbo prenašajo kot celota – le vsota vseh zneskov (torej skupna cena, ki se jo je organ zavezal plačati Abanki Vipa d.d.) pomeni podatek o porabi javnih sredstev. Ker je podatke o prenosni ceni posamezne terjatve, deleža in delnice v zahtevani pogodbi v prilogi I: seznam partij, stolpec 5: namen plačila, stolpec 9: prenosna vrednost na dan 12. 10. 2014, v prilogi I: seznam partij IFI: stolpec 5: ocenjena prenosna vrednost na dan 31.12.2013, stolpec 7: ocenjena prenosna vrednost na dan 12.10.2014, v prilogi II: seznam deležev, stolpec 5: ocenjena prenosna vrednost na dan 31.12.2013, stolpec 7: poštena vrednost na dan 12.10.2014, stolpec 8: ocenjena prenosna vrednost na dan 12.10.2014, v prilogi III: seznam obveznic, stolpec 4: poštena vrednost na dan 31.12.2013, stolpec 5: ocenjena prenosna vrednost na dan 31.12.2013, stolpec 7: poštena vrednost na dan 12.10.2014, stolpec 8: ocenjena prenosna vrednost na dan 12.10.2014 ter metodologijo za porazdelitev kumulativne prenosne vrednosti na nivo komitenta, ki je vsebovana v pogodbi, mogoče s prekritjem enostavno izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost ob posredovanju preostalih delov pogodbe z Abanko Vipa d.d. prosilcem, je IP odločil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Pogodba z Banko Celje d.d.
Določba 6.9.1. pogodbe z Banko Celje d.d določa, da mora vsaka stranka določila in pogoje te pogodbe obravnavati kot zaupne in jih ne sme razkriti. Vendar pa določba 6.9.2. pogodbe z Banko Celje d.d. izrecno določa, da člen 6.9.1. ne prepoveduje razkritja nobene informacije med drugim, če in v obsegu, v katerem: (a) se razkritje zahteva po pravu, ki se uporablja, ali s strani katerega koli državnega organa; (f) informacija je ali postane javno dostopna (razen, če s kršitvijo te pogodbe). Določba 6.14 še izrecno določa, da to pogodbo ureja pravo, ki se uporablja v Republiki Sloveniji, v skladu z njim pa se ta pogodba tudi razlaga. ZDIJZ v slovenskem pravnem redu pomeni konkretizacijo ustavne pravice do varstva svobode izražanja iz 39. člena Ustave RS. Zato je treba ZDIJZ razumeti kot tisto pravo, ki zahteva razkritje pogodbe z Banko Celje d.d. na splošno, razen če so izpolnjeni kriteriji za obstoj izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena tega zakona. Nikakor pa ni mogoče šteti, da zgoraj citirane določbe pogodbe z Banko Celje d.d., ki se med drugim sklicujejo na veljavni pravni red v RS, zadostujejo za izpolnjenost subjektivnega kriterija za obstoj poslovne skrivnosti. Po ustaljeni praksi IP in Upravnega sodišča RS je dokazno breme glede obstoja izjeme po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ na strani tistega, ki obstoj izjeme poslovne skrivnosti zatrjuje. Niti Banka Celje d.d. niti organ pa nista predložila nobenih drugih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjen. Glede na to, da gre za sui generis pogodbo, ki se sklepa v javnem interesu, je IP zaključil, da bi morali biti stranki pogodbe bolj natančni pri označitvi zahtevane pogodbe za poslovno skrivnost, če sta želeli, da se ta varuje kot taka. IP je tako ugotovil, da subjektivni kriterij po 1. odst. 39. člena ZGD-1 ni izpolnjen. Nadalje je IP presojal, ali je pogodbo z Banko Celje d.d. oziroma njene dele mogoče šteti za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju. IP se je z vpogledom v zahtevano pogodbo z Banko Celje d.d. in priloge prepričal, da ta ne vsebuje nobenih podatkov, za katere bi bilo očitno, da bi njihovo razkritje nepooblaščeni osebi lahko katerikoli od strank pogodbe ali neplačnikom povzročilo občutno škodo, razen podatkov o dogovorjenem plačilu za terjatve, deleže in delnice. Organ se je z delnim dostopom do zahtevane pogodbe, smiselno, kot je opredeljeno v pravnomočni odločbi št. 090-159/2014/10 z dne 10.10.2014, strinjal, zato za navedeni del ni izkazana občutna škoda. Očitno pa je, da bi z razkritjem prenosne cene za posamezno terjatev, ki se z zahtevano pogodbo prenaša, in z razkritjem prenosne cene za posamezen delež oziroma delnico, ki se prenaša, lahko prišlo do občutne škode za obe stranki pogodbe, občutno pa bi bil prizadet tudi javni interes, zaradi katerega je bil organ sploh ustanovljen. Glede na to, da pogodba vsebuje tudi bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa (priloga I: stolpec štiri, priloga II: seznam prevzetih deležev, stolpec štiri, priloga III: seznam prevzetih obveznic, stolpec 4), katere razkritje organu nalaga določba 4. al. 5. odst. 6.a člena ZDIJZ, gre v teh delih za podatke, ki jih ni mogoče šteti za poslovno skrivnost. Očitno pa je, da bi bilo s prenesenimi terjatvami, deleži in delnicami nemogoče upravljati, če bi bile prenosne cene razkrite javnosti. Organu bi, po oceni IP, v primeru razkritja nastala občutna škoda. Organ bi bil onemogočen pri izterjavi ali nadaljnji odprodaji terjatve oziroma deleža, ker bi bilo vsem znano, koliko je sam plačal za posamezno terjatev oziroma delež – ta vrednost bi postala standardna »tržna cena«, ki bi jo bilo na realnem trgu skoraj nemogoče preseči. To bi pomenilo, da bi bil tudi iztržek organa ob odprodaji deleža bistveno nižji od načrtovanega (IP se bo v nadaljevanju opredelil do tistih terjatev, ki jih je organ že prodal). S tem bi bil oškodovan organ in hkrati z njim javna sredstva. Cilj, da se doseže javni interes, zaradi katerega je bil organ ustanovljen (gospodarna uporaba javnih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah), pa bi bilo nemogoče doseči. Glede na to, da je organ subjekt javnega prava, ki se za opravljanje javnih nalog v celoti (vsaj posredno) financira iz javnih sredstev, vsaka njegova poraba predstavlja porabo javnih sredstev. Določba 1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na obstoj izjeme poslovne skrivnosti iz 2. tč. 1. odst. tega člena, dostop do informacije javnega značaja vseeno dovoli, če se ta nanaša na porabo javnih sredstev. Pogodba z Banko Celje d.d. v členu 3.1.5. določa vsoto cen prenosa vsega prevzetega premoženja, razen če se na podlagi določila iz točke 3.1.6 najkasneje na 5 delovni dan po dnevu izvedbe ugotovi, da je cena prenosa nižja. Ta skupni znesek, ki se ga je organ zavezal plačati Banki Celje d.d., prestavlja podatek o porabi javnih sredstev, zato je treba dostop do tega podatka, kljub temu, da predstavlja poslovno skrivnost, vseeno dovoliti, na podlagi zgoraj citirane 1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ. Prenosne vrednosti za posamezno terjatev, delež oziroma delnico, pa vsaka posebej ne predstavljajo porabe javnih sredstev, saj se terjatve, deleži oziroma delnice s pogodbo prenašajo kot celota – le vsota vseh zneskov (torej skupna cena, ki se jo je organ zavezal plačati Banki Celje d.d.) pomeni podatek o porabi javnih sredstev. Ker je podatke o prenosni ceni posamezne terjatve, deleža in delnice v zahtevani pogodbi priloga I: seznam tveganih postavk, stolpec pet (prenosna vrednost), priloga II: seznam prevzetih deležev, stolpec pet (prenosna vrednost), priloga III: seznam prevzetih obveznic, stolpec pet (prenosna vrednost), ki so vsebovane v pogodbi, mogoče s prekritjem enostavno izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost ob posredovanju preostalih delov pogodbe z Banko Celje d.d. prosilcem, je IP odločil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. IP je vpogledal tudi v dodatek št. 1 k pogodbi o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke z dne 29. 12. 2014 in ugotavlja, da so na strani 3 pod točko 3. Spremembe in dopolnitve PIU od točke 3.1 do vključno 3.2.1. zajete informacije o spremembi glede posameznega prevzetega premoženja, vključno s prenosno vrednostjo, kar v skladu z zgoraj navedeno obrazložitvijo predstavlja poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, zato je IP odločil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Pogodba o pripojitvi Probanke d.d. k organu z dne 3. 2. 2016
Gre za pripojitev, ki je bila izvedena na podlagi ZGD-1 in na podlagi sklepa Vlade RS z dne 17. 2. 2016, št. 40300-14/2015/51, kot edinega delničarja organa. IP je z vpogledom v navedeno pogodbo ugotovil, da pogodba ne vsebuje oznake »poslovna skrivnost«, kot je to določeno v sklepu o varovanju poslovne skrivnosti, na katerega se je skliceval organ (9. člen). Prav tako pogodba ne vsebuje določbe o varovanju poslovne skrivnosti. Glede na navedeno IP ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji za obstoj subjektivnega kriterija poslovne skrivnosti. Po ustaljeni praksi IP in Upravnega sodišča RS je dokazno breme glede obstoja izjeme po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ na strani tistega, ki obstoj izjeme poslovne skrivnosti zatrjuje. Glede na to, da se je Probanka d.d. pripojila k organu, je lahko zgolj organ tisti, ki mora predložiti dokaze, iz katerih bi izhajalo, da je subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjen, česar pa ni izkazal. Glede na to, da gre za sui generis pogodbo, ki se sklepa v javnem interesu, je IP zaključil, da bi morali biti stranki pogodbe bolj natančni pri označitvi zahtevane pogodbe za poslovno skrivnost, če sta želeli, da se ta varuje kot taka. IP je tako ugotovil, da subjektivni kriterij po 1. odst. 39. člena ZGD-1 ni izpolnjen. Nadalje je IP presojal, ali je pogodbo o pripojitvi Probanke d.d. oziroma njene dele mogoče šteti za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju. IP se je z vpogledom v zahtevano pogodbo in priloge prepričal, da ta ne vsebuje nobenih podatkov, za katere bi bilo očitno, da bi njihovo razkritje nepooblaščeni osebi lahko katerikoli od strank pogodbe povzročilo občutno škodo. S pogodbo o pripojitvi se namreč niso prenašale »terjatve«, ki so priloga zgornjih pogodb, temveč se je premoženje pripojilo, zato je v prilogah popisano nepremično in drugo premoženje (vrednostni papirji, previzna sredstva-avtomobili) Probanke d.d. Gre torej za premoženje, ki je na podlagi navedene pogodbe postalo last organa, torej last Republike Slovenije, zato IP ne vidi utemeljenega razloga in pravne podlage za zavrnitev dostopa. Organ je ustanovljen z zakonsko omejenim rokom, z namenom, da kot »začasen lastnik sredstev« proda vsa sredstva, ki so bila nanj prenesena. Organ na svoji spletni strani tudi objavlja nepremično premoženje in lastniške deleže, ki so zajeti v prilogah k pogodbi o pripojitvi Probanke d.d. Pri tem je ključno, da pripojeno premoženje ne vključuje morebitnih prenosnih ocen vrednosti, temveč je premoženje zgolj popisano.
Pogodba o pripojitvi Facotor banke d.d. k organu z dne 3. 2. 2016
Gre za pripojitev, ki je bila izvedena na podlagi ZGD-1 in na podlagi sklepa Vlade RS z dne 17.2.2016 št. 40300-14/2015/51, kot edinega delničarja organa. IP je z vpogledom v navedeno pogodbo ugotovil, da pogodba ne vsebuje oznake »poslovna skrivnost«, kot je to določeno v sklepu o varovanju poslovne skrivnosti, na katerega se je skliceval organ (9. člen). Prav tako pogodba ne vsebuje določbe o varovanju poslovne skrivnosti. Glede na navedeno IP ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji za obstoj subjektivnega kriterija poslovne skrivnosti. Po ustaljeni praksi IP in Upravnega sodišča RS je dokazno breme glede obstoja izjeme po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ na strani tistega, ki obstoj izjeme poslovne skrivnosti zatrjuje. Glede na to, da se je Factor banka d.d. pripojila k organu, je lahko zgolj organ tisti, ki mora predložiti dokaze, iz katerih bi izhajalo, da je subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjen, česar pa ni izkazal. Glede na to, da gre za sui generis pogodbo, ki se sklepa v javnem interesu, je IP zaključil, da bi morali biti stranki pogodbe bolj natančni pri označitvi zahtevane pogodbe za poslovno skrivnost, če sta želeli, da se ta varuje kot taka. IP je tako ugotovil, da subjektivni kriterij po 1. odst. 39. člena ZGD-1 ni izpolnjen. Nadalje je IP presojal, ali je pogodbo o pripojitvi Factor banke d.d. oziroma njene dele mogoče šteti za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju. IP se je z vpogledom v zahtevano pogodbo in priloge prepričal, da ta ne vsebuje nobenih podatkov, za katere bi bilo očitno, da bi njihovo razkritje nepooblaščeni osebi lahko katerikoli od strank pogodbe povzročilo občutno škodo. S pogodbo o pripojitvi se namreč niso prenašale »terjatve«, ki so priloga zgornjih pogodb, temveč se je premoženje pripojilo, zato je v prilogah popisano nepremično in drugo premoženje (delnice in obveznice, lastniški deleži, odvisne družbe, popis osebnih vozil) Factor banke d.d. Gre torej za premoženje, ki je na podlagi navedene pogodbe postalo last organa, torej last Republike Slovenije, zato IP ne vidi utemeljenega razloga in pravne podlage za zavrnitev dostopa. Organ je ustanovljen z zakonsko omejenim rokom, z namenom, da kot »začasen lastnik sredstev« proda vsa sredstva, ki so bila nanj prenesena. Organ na svoji spletni strani tudi objavlja nepremično premoženje in lastniške deleže in delnice, ki so zajeti v prilogah k pogodbi o pripojitvi Factor banke d.d. Pri tem je ključno, da pripojeno premoženje ne vključuje morebitnih prenosnih ocen vrednosti, temveč je premoženje zgolj popisano.
Druge izjeme od prostega dostopa
IP je pri odločanju o zadevi po uradni dolžnosti ugotavljal tudi obstoj drugih izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena in 5. a členu ZDIJZ. Pri tem je ugotovil, da se v zgoraj navedenih pogodbah, razen pri pogodbah o pripojitvi, nahajajo tudi varovani osebni podatki (3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ), in sicer naslovi elektronske pošte posameznikov in telefonska številka ter številka faksa in »prevzemniki«, ki niso hkrati zakoniti zastopniki podjetja. Za te osebne podatke ne obstaja nobena pravna podlaga, ki bi omogočala njihovo javno razkritje. IP je z vpogledom v zahtevane pogodbe ugotovil, da je te osebne podatke s prekritjem mogoče iz zahtevanih dokumentov izločiti, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost (7. člen ZDIJZ), zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, pritožbo prosilcev pa tudi v tem delu kot neutemeljeno zavrnil.
IP se je v nadaljevanju opredelil še do informacij o razpolaganju terjatev, deležev in delnic (skupaj sredstva), vključno s podatki o pogodbeni vrednosti oziroma o cenah, po katerih je DUTB odsvojila posamezno od teh terjatev, deležev ali delnic. Po podatkih, ki jih je posredoval organ, je IP ugotovil, da je organ v letu 2014 opravil štiri posle, 25 v letu 2015 in 28 v letu 2016, ki se nanašajo na prodajo terjatev, nepremičnin in lastniških deležev skupaj. Ob tem so se določene prodaje izvedle paketno ali kot skupna prodaja. IP je nesporno ugotovil, da pogodbe o prodaji terjatev, nepremičnin in lastniških deležev vsebujejo izrecno določbo, da bodo pogodbene stranke vse podatke iz pogodbe in podatke, ki so z njimi povezane (komunikacija, dejanja, okoliščine in dejstva povezana s pogodbo), varovale kot strogo zaupne in kot poslovno skrivnost. Izjema so podatki, za katere veljavni predpis določa njihovo razkritje. V povezavi s pravilnikom o varovanju poslovne skrivnosti organa IP ocenjuje, da je podan subjektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti, v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1.
IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali so podani pogoji v smislu tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 v povezavi z določbo iz pogodbe, da veljavna zakonodaja določa javnost zahtevanih informacij.
Prosilci zatrjujejo, da je organ dolžan zahtevane informacije oziroma osnovne podatke o sklenjenih poslih razkriti na podlagi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ v povezavi s 1. alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj predstavljajo razpolaganje s stvarnim premoženjem organa. IP se s stališčem prosilcev ne strinja. ZDIJZ sicer nima posebne definicije stvarnega premoženje, vendar pa 4.a člen govori o stvarnem premoženju poslovnih subjektov, torej tistih, pri katerih ima Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava prevladujoč vpliv, kar pomeni, da je treba glede definicije izhajati iz opredelitve, kot jo določa Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju ZSPDSLS). Takšno je tudi stališče zakonodajalca v Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C).[1] V 3. členu ZSPDSLS so razloženi posamezni izrazi, tako je za stvarno premoženje navedeno, da so to nepremičnine in premičnine. Za obravnavani primer je nadalje relevantna opredelitev premoženja države in občin v Zakonu o javnih financah (v nadaljevanju ZJUF), ki v 67. členu določa, da je državno in občinsko premoženje po tem zakonu finančno in stvarno premoženje v lasti države in občin. Finančno premoženje po tem zakonu so denarna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: kapitalske naložbe). Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine. ZUJF torej jasno loči premoženje države in občin na finančno premoženje, v okvir katerega sodijo tudi terjatve, in na stvarno premoženje. Glede na navedeno ni nobenega dvoma, da med stvarno premoženje, ki je zajeto pri opredelitvi pojma informacije javnega značaja v prvi alineji 4.a člena ZDIJZ, ne sodijo terjatve države in občin, posledično pa tudi ne pogodbe o prodaji le teh. To pomeni, da pri informacijah, ki so predmet zahteva, ne gre za informacije, ki bi bile javne na podlagi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ v povezavi s prvo alinejo 4. člena ZDIJZ.
IP nadalje poudarja, da prodaja terjatev ne predstavlja porabe javnih sredstev v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tudi po stališču Upravnega sodišča RS (sodba z opr. št. IU 1488/2011-95 z dne 18.4.2012) »poraba javnih sredstev« v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ pomeni, da se ta pojem nanaša na »trošenje«, ko gre za nek odhodek, ko se javna sredstva za nekaj nepovratno porabijo. V obravnavanem primeru so predmet presoje pogodbe o prodaji terjatev, deležev in delnic, torej organ s prodajo javna sredstva pridobiva, zato nedvomno niso izpolnjeni pogoji za razkritje poslovne skrivnosti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
IP je nadalje ugotavljal, ali je v obravnavanem primeru za razkritje zahtevanih informacij podan javni interes v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ v povezavi s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1.
Primarno IP poudarja, da je zakonodajalec z novelo ZDIJZ-C med zavezance za dostop do informacij javnega značaja vključil tudi organ ter se posebej opredelil do terjatev, ki so bile kot krediti neplačnikov prenesene na organ. V četrti alineji petega odstavka 6.a člena ZDIJZ je izrecno določeno, kateri podatki iz pogodbe o prevzemu terjatev med banko in organom so javni ne glede na to, da morebiti predstavljajo eno od izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Kar pomeni, da je test tehtanja med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz pogodbe o prevzemu terjatev med banko in organom, za katere je ocenil, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na varovanju poslovne skrivnosti. Med podatki, ki morajo biti javni na podlagi ZDIJZ, pa niso navedeni podatki o prenosnih vrednostih oziroma cenah za posamezne terjatve, deleže in delnice, ki so bili predmet pogodbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke. To pomeni, da je glede navedenih podatkov iz pogodbe o prenosu terjatev že zakonodajalec ocenil, da javni interes za njihovo razkritje ni podan. Pri ugotavljanju obstoja javnega interesa je treba izhajati iz namena, ki ga je zakonodajalec zasledoval z novelo ZDIJZ- C, pa tudi iz cilja za sprejem ZUKSB. Namen novele ZDIJZ-C je krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Cilj ustanovitve organa in SSB pa je izvajanje ukrepov po ZUKSB na način, da se zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah in ugotavljanje odgovornosti za nastanek kreditov in naložb, ki se vodijo kot slabitve v bilancah bank, deležnih ukrepov po tem zakonu. Da bi organ dosegel navedene cilje, mu je treba v določenem delu priznati tudi obstoj poslovne skrivnosti, saj bi razkritje prevelike količine informacij lahko doseglo ravno nasproten učinek od zastavljenih ciljev in bi organu onemogočilo doseči najvišjo možno unovčljivo vrednost odkupljenih sredstev, kar bi bilo nedvomno slabo za javna sredstva in je torej v nasprotju z javnim interesom. Prispevek k javni razpravi, ki bi ga prineslo razkritje podatkov o prenosnih cenah posamezne terjatve, deležev in delnic, nikakor ne odtehta škode, ki bi zaradi občutno zmanjšanih možnosti učinkovitega in dobičkonosnega upravljanja terjatev, prestrukturiranja neplačnikov in odprodaje deležev, delnic in nepremičnin, nastala na javnih sredstvih. Kot je poudarilo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-201/14-14, U-I-202/14-13 z dne 19. 2. 2015, ima poslovna skrivnost še posebno veliko ustavnopravno težo na področju bančne dejavnosti. Vendar pa tudi svobodna gospodarska pobuda in s tem pravica do poslovne skrivnosti ne more biti neomejena, zlasti v razmerju do javne koristi. Zakonodajalec je z novelo ZDIJZ-C, glede dostopa do podatkov iz kreditnih map neplačnikov, želel doseči večjo transparentnost za davkoplačevalce, ki so financirali sanacijo bančnega sistema, da bi na ta način zmanjšal korupcijska tveganja in povečal učinkovitosti upravljanja bank, ki so bile deležne ukrepov po ZUKSB, še vedno pa je moral, v skladu s splošnim načelom sorazmernosti (2. člen Ustave RS), prav tako zaradi obstoja javne koristi, ohraniti določen del informacij kot poslovno skrivnost. Tako je tudi v sedmem odstavku 11. člena ZUKSB določeno, da pri prenosu kreditnih map iz bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, na organ v skladu s tem odstavkom, za banke, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, ne veljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o varovanju zaupnih podatkov. Pri ravnanju s kreditnimi mapami pa organ zavezujejo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o varovanju zaupnih podatkov.
Glede na navedeno je treba po mnenju IP, tudi obseg zahtevanih podatkov iz pogodbe o prevzemu terjatev med bankami in organom razlagati na način, da so prosto dostopni zgolj tisti podatki, ki omogočajo zasledovati namen novele ZDIJZ-C, torej ugotovitev, kdo so neplačniki in končna bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa na organ, ne pa tudi ostalih podatkov, saj bi, kot navedeno, z razkritjem prenosnih vrednosti za posamične terjatve, deleže in delnice, lahko onemogočili izvajanje cilja, za katerega je bil organ ustanovljen, kar pa bi bilo v nasprotju z javnim interesom. Bistvo testa interesa javnosti je v tem, da razkritje sicer varovanih informacij pripomore k večjemu nadzoru javnosti nad delovanjem organa in večji kvalitativni obveščenosti o zadevah v javnem interesu, česar pa v zvezi z morebitnim razkritjem posameznih prenosnih cen ne moremo trditi. Interesu splošne javnosti je po oceni IP v danih okoliščinah v zadostni meri zadoščeno s tem, da so prosto dostopne informacije o tem, koliko se je organ zavezal plačati NLB, NKBM, Banki Celje in Abanki Vipa za celoten »paket« terjatev, deležev in delnic oziroma terjatev in nepremičnin.
Enako kot navedeno zgoraj, pa interes javnosti ni izkazan tudi glede dostopa do pogodb o prodaji terjatev, deležev in delnice oziroma njihovi prodajni vrednosti. IP poudarja, da je organ v skladu s 3. členom ZUKSB, kjer so opredeljeni cilji zakona in načela poslovanja, dolžan delovati pregledno, gospodarno, učinkoviti in uspešno. Preglednost organa je zakonodajalec opredelil na način, da mora organ zagotavljati preglednost poslovanja tako, da vse postopke odločanja o sklepanju pravnih poslov dokumentira tako, da je mogoča njihova rekonstrukcija. Preglednost po ZUKSB torej ne predvideva javnosti na način, da bi bili razkriti podatki o prodaji terjatev, deležev in delnic. Še več, zakonodajalec je, kot je bilo poudarjeno že zgoraj, izrecno zapisal v sedmi odstavek 11. člena ZUKSB, da organ pri ravnanju s kreditnimi mapami zavezujejo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o varovanju zaupnih podatkov. Zakonodajalec je torej ob zavedanju, da je organ ustanovljen z namenom, da odproda premoženje s ciljem čim višje povrnitve proračunskih sredstev, izrecno poudaril varstvo bančne tajnosti pri ravnanju s kreditnimi mapami (kar nedvomno zajema tudi posle, ki so povezani s prodajo te terjatve) ter na ta način organu in potencialnim kupcem terjatve zagotovil uresničevanja svobodne gospodarske pobude (drugi odstavek 15. člena in prvi odstavek 74. člena Ustave), ki se izraža z jedrom te pravice, to je s pravico do poslovne skrivnosti, vsebovane v obravnavanih pogodbah o prodaji terjatev, deležev in delnic. V osnovi gre namreč še vedno za bančni posel, ki kot finančno poslovanje temelji na zaupanju, zato mora biti za poseg v zaupnost bančnih podatkov izkazana konkretna javna korist oziroma javni interes. V smernicah za delovanje organa[2], ki jih je pripravilo Ministrstvo za finance, je v okviru poglavja »transparentno delovanje« navedeno, da upravni odbor organa v skladu z veljavno zakonodajo (ZDIJZ in ZUKSB) sprejme komunikacijski načrt, ki se nanaša na kontinuirano obveščanje javnosti in trgov: o vrednosti naložb DUTB; v ta namen DUTB vzpostavi portal, na katerem se nahajajo informacije v zvezi s prenosi tveganih postavk in njihovim unovčevanjem, o svojem poslovanju; v ta namen DUTB objavlja četrtletna poročila in sporočila za javnost o pomembnih dogodkih in transferjih. Ob tem je nadalje v smernicah določeno, da si je organ pri prodaji premoženja dolžan prizadevati, da pridobi kot kupce gospodarske družbe, ki lahko zagotovijo vzdržno poslovanje in tako ekonomsko smotrno uporabo sredstev ter lahko s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami prispevajo k razvoju slovenskega gospodarstva. Organ je na ogledu in camera poudaril, da bi z razkritjem podatkov o transakcijah in cenah prodaje izgubili kakovostne ponudnike oz. potencialne kupce za prihodnje prodaje. Dejstvo je namreč, da lahko (potencialni) kupci terjatve le te pod določenimi pogoji prodajo naprej, zato bi »razkrita cena« predstavljala »tržno ceno«, zaradi česar bi bil kupcem odvzet manevrski prostor pri morebitni nadaljnji prodaji, kar bi zmanjšalo število potencialnih kupcev, od katerih je organ odvisen, posledično pa bi se znižala prodajna cena za organ, kar je v nasprotju z javnim interesom. IP nima razloga, da argumentom organa ne bi sledil.
Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument. Splošno sklicevanje prosilcev, da so zahtevani podatki bistvenega pomena za ugotavljanje razlogov nastanka »bančne luknje« v letu 2013 ter za ugotavljanje (ne)utemeljenosti izreka izrednih ukrepov, ki jih je šestim slovenskim bankam izrekla Banka Slovenije, da so ti podatki bistvenega pomena za ugotovite o morebitnih nepravilnostih, ki jih je pri tem storila Banka Slovenije ter za sankcioniranje morebitnih nepravilnosti, tako z vidika morebitne kazenske odgovornosti vpletenih oseb, kakor tudi z vidika vlaganja odškodninskih zahtevkov s strani pravnih in fizičnih oseb, katerih pravice so bile zaradi izreka izrednih ukrepov s strani Banke Slovenije prizadete, po oceni IP niso dovolj tehtni argumenti, ki bi presegli poslovno skrivnost in bančno tajnost. Ob tem prosilci niso pojasnili, kako bi podatek o višini prodajne vrednosti terjatev, deležev in delnic iz pogodb, ki so predmet presoje, omogočal ugotavljanje razlogov, ki jih navajajo. Prav tako ni jasno, kako bi zahtevane informacije drugače in bolje obveščale javnost od že prosto dostopnih. Organ namreč na svoji spletni strani, v skladu z dogovori s kupci, obvešča javnost o prodaji terjatev, deležev in delnic[3].
IP se strinja s prosilci, da je glede vprašanja »bančne luknje« izkazan velik interes javnosti, vendar pa po oceni IP zahtevane informacije ne bi pripomogle k razkrivanju odgovorov na vprašanja vzrokov, odgovornosti ali pravilnosti izvedenih ukrepov, na kar opozarjajo prosilci. Glavna naloga organa je prodaja premoženja, saj je predvidena njegova ukinitev, ko proda več kot 75% prevzetih obveznosti. Ob tem pa mora kot dober gospodar zasledovati cilj, da izvede ukrepe za krepitev stabilnosti bank na način, da so davkoplačevalci kar najmanj obremenjeni. To pa lahko doseže le tako, da s prestrukturiranjem in upravljanjem premoženja vrednost premoženja maksimira. Organ je prepričljivo obrazložil pomen varovanja prodajne vrednosti terjatev, deležev in delnic, kadar je to zahteva kupca, tudi če so posli že zaključeni, saj si le na ta način lahko zagotovi konkurenčnost na trgu in s tem možnost prodaje premoženja pod najboljšimi mogočimi pogoji, kar je v javnem interesu. V osnovi je torej podan javni interes po varovanju poslovne skrivnosti, kar pa ne pomeni, da ni v določenih okoliščinah mogoč širši dostop do konkretnih informacij o prodajni vrednosti terjatev, deležev in delnic, če bi npr. bilo ugotovljeno, da je organ prodal določeno terjatev določeni pravni osebi, čeprav je neka druga pravna oseba ponudila višjo ceno ali pa drugi konkretni razlogi, ki bi v javnosti sprožili razpravo o »vrednosti premoženja države«. Torej zgolj konkretni razlogi, za konkreten primer, so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesom javnosti, s čimer se preseže tudi z zakonom opredeljena poslovna skrivnost. Vendar pa prosilci v obravnavanem primeru niso konkretno navedli razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za pogodbe o prodaji terjatev, deležev in delnic oziroma njihovi vrednosti, ki so predmet presoje, saj so izhajali iz prepričanja, da bi morali biti vsi tovrstni podatki javni, kar kot rečeno ni v skladu s pomenom in smislom instituta testa interesa javnosti, ki je vezan na konkreten primer in ne more predstavljati »precedensa« v smislu, da so tovrstne informacije vselej javne. Prav tako prosilci niso prepričali IP, kako bi informacije, ki so predmet presoje, drugače in bolje obveščale javnost, od že prosto dostopnih informacij, oziroma v čem konkretno bi seznanitev javnosti z zahtevanimi podatki vodila do razprave o pomembni družbeni temi, ki je v interesu širšega kroga ljudi. Tega pa ni ugotovil niti IP. Prosilci razen splošnih zatrjevanj, da je sanacija slovenskega bančnega sistema že dlje časa predmet burne javne razprave, pri čemer pa so informacije, ki so bile s tem v zvezi doslej razkrite javnosti, precej skromne, niso pojasnili. Argumenti prosilcev so namreč tako splošne narave, da bi bili pri presoji v prid razkritja informacij lahko upoštevni pri katerikoli poslovni skrivnosti, kar kaže na to, da navedbe prosilcev niso dovolj konkretne za razkritje zahtevanih informacij v postopku po ZDIJZ. Odločitev, da so za razkritje na temelju javnega interesa dovolj zgolj splošne navedbe, bi dejansko pomenila, da bi vse tovrstne informacije o vseh podatkih, ki predstavljajo poslovno skrivnost, morale biti dostopne javnosti. S tem pa bi povsem izničili določbe specialne zakonodaje, ki tovrstne informacije varuje kot poslovno skrivnost, kar pa ni namen testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča RS, ki je v sodbi z opr. št.: IU 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011 navedlo, da se ne more strinjati s tem, da bi zaradi medijske odmevnosti lahko bil javni interes glede razkritja močnejši od varovanja poslovne skrivnosti podjetja. Prvi odstavek 39. člena ZGD-1 daje gospodarski družbi avtonomijo, da sama določi, kateri podatki se bodo šteli za poslovno skrivnost, kar po mnenju sodišča pomeni, da sama določi, kateri podatki so zanjo tako pomembni, da jih je treba še posebej varovati. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ predstavlja zakonsko dovoljen poseg v to avtonomijo, vendar je treba po mnenju sodišča to določilo uporabiti le v izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve. Sodišče se je strinjalo, da sta lahko na primer javna varnost in javno zdravje dovolj tehtna razloga za uporabo izjeme iz določila 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, ne more pa biti po mnenju sodišča dovolj tehten razlog medijska odmevnost dogodka. Sodišče meni, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. Zaradi zanimanja javnosti in medijev pa po mnenju sodišča ni mogoče poseči v avtonomijo gospodarske družbe, da sama oceni, kateri podatki so zanjo tako pomembni, da bi njihovo razkritje zanjo pomenilo škodo.
Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v konkretnem primeru interes javnosti za razkritje informacij, ki so predmet presoje in predstavljajo poslovno skrivnost, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot poslovna skrivnost. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje informacij, ki so predmet presoje, na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da je v tem delu podana izjema od prostega dostopa do informacij iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo v tem delu zavrnil, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.
Glede navedb prosilcev, da je organ dolžan povrniti vse pritožbene stroške prosilcev, IP ugotavlja, da je zahteva prosilcev za povrnitev stroškov neutemeljena. Določba 113. člena ZUP namreč v 1. odstavku določa, da stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilcev, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
IP nadalje ugotavlja, da je stroške postopka priglasila tudi NKBM d.d., kot stranski udeleženec. Prvi odstavek 114. člena ZUP določa, da če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. Če pa je s svojim zahtevkom uspel, krije stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel. IP ugotavlja, da je stranska udeleženka NKBM d.d. v postopku uspela v celoti. IP je kot upravičene stroške štel naslednje priglašene stroške: stroške za vlogo v višini 250 točk v višini 114,75 EUR (odvetniška točka znaša 0,459 EUR), 5 EUR za stroške poštnih in telefonskih storitev ter DDV na nagrado v višini 25,25 EUR, skupaj 145 EUR, ki so jih dolžni poravnati prosilci, in sicer v roku 8 dni po pravnomočnosti te odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilcev delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilcev delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcem v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalih delih (to je v delih, glede katerih je pritožbo prosilcev zavrnil, ker je ugotovil obstoj izjeme poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov) je IP odločbo organa po uradni dolžnosti potrdil, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] Sprejet 3.10.2013 na 27. redni seji Vlade RS, EVA 2013-1711-0053
[3] http://url.sio.si/sVs, http://url.sio.si/sVt, http://url.sio.si/sVu