Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-214/2016
Kategorije: Tajnost vira
Sodba Upravnega sodiščaPOVZETEK:Prosilec je od organa zahteval posredovanje sklepa, s katerim je bila prijava o kršitvah zavržena. Organ je zahtevo zavrnil na podlagi 5.a člena ZDIJZ, ker je šlo za podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Prosilec se je pritožil, da gre pri sklicevanju na navedeno izjemo za nesmisel, saj je prosilec že seznanjen z osebo prijavitelja kot tudi z vsebino prijave. IP se do obstoja dokumenta ni opredeli, ker je prosilec zahteval informacije za konkretnega prijavitelja. Glede na postavljeno zahtevo bi namreč že posredovanje kakršnegakoli podatka o tem, ali se (je) pred organom vodi(l) konkreten postopek, v katerem je prijavitelj poimensko naveden, predstavljalo kršitev dolžnosti varovanja tajnosti vira. Iz istega razloga pri tako postavljeni zahtevi ne pride v poštev niti t.i. institut delnega dostopa. Zato je IP na podlagi 5.a. člena ZDIJZ in drugega odstavka 16. člena ZIN zaključil, da je odločba organa pravilna in na zakonu utemeljena.ODLOČBA:Številka: 090-214/2016/3Datum: 29. 9. 2016Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi …., z dne 16. 9. 2016, ki ga zastopa odvetnica ….(v nadaljnjem besedilu prosilec) zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-43/2016-14 z dne 1. 9. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca z dne 16. 9. 2016 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-43/2016-14 z dne 1. 9. 2016, se zavrne. 2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e vProsilec je 10. 6. 2016 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahteval posredovanje sklepa, št. ….., s katerim je bila vloga (prijava) zavržena. Prosilec je svojo zahtevo ponovil še 22. 8. 2016.Organ je z odločbo, št. 090-43/2016-14 z dne 1. 9. 2016, zahtevo prosilca zavrnil, pri čemer se je skliceval na drugi (pravilno tretji, op. IP) odstavek 5.a člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Organ je navedel, da 16. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. To pomeni, da se varuje tako prijavitelj kot tudi vsebina prijave.Organ je 20. 9. 2016 prejel pritožbo zoper navedeno odločbo organa, v kateri je prosilec oporekal, da gre za varovanje tajnosti vira prijave po tretjem odstavku 5a. člena ZDIJZ, saj je v konkretnem primeru bila prijava vložena s strani upravnika večstanovanjske stavbe. Prijavitelj je bil pooblaščen za podajo prijave na podlagi sklepa etažnih lastnikov in je vložil prijavo v imenu etažnih lastnikov. Eden od teh etažnih lastnikov je tudi prosilec. Pri sklicevanju organa na varovanje tajnosti vira gre po mnenju prosilca za popolni nesmisel, saj je prosilec seznanjen tako z osebo prijavitelja kot vsebino predmetne prijave. Prosilec je še dodal, da je v primeru, kot je pričujoči, ko pooblastitelj samega prijavitelja zahteva pridobitev sklepa, s katerim je organ zavrgel prijavo, 5.a člen ZDIJZ irelevanten in je zavrnitev na njegovi podlagi pravno napačna.Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-43/2016-16 z dne 22. 9. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pritožba ni utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati in3. nahajati se mora v materializirani obliki.Dokumenti v zvezi s prijavami kršitev, ki jih prejme ali izdela organ v okviru svojega delovnega področja, praviloma ustrezajo definiciji informacije javnega značaja. Vendar pa se IP v konkretnem primeru iz razlogov, podanih v nadaljevanju, namerno ni konkretno opredelil niti do kriterija materializirane oblike zahtevanega dokumenta niti do kriterija, ali organ z zahtevanim dokumentom razpolaga, temveč je izpolnjenost obeh pogojev predpostavil, saj bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali dokument res obstaja v materializirani obliki in podatka o tem, ali z njim organ dejansko razpolaga, prišlo do razkritja varovanih informacij. IP se zato izrecno ni opredelil do obstoja zahtevanega dokumenta.Predmet pritožbene presoje je torej vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do sklepa o zavrženju vloge (prijave), s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ (varovanje tajnosti vira).Zakonodajalec je v ZDIJZ umestil določbo tretjega odstavka 5.a člena, s katero je izrecno uredil varovanje vira prijave na način, da je omogočil organom zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Navedeno nedvomno kaže na velik pomen varovanja prijaviteljev. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa, ki izhaja iz 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14; v nadaljnjem besedilu ZIN) in na katerega se sklicuje tudi organ v izpodbijani odločbi. Varovanje tajnosti vira predstavlja že samo dejstvo oziroma informacija, da je konkretni prijavitelj vložil prijavo, kar posledično pomeni, da že posredovanje kakršnegakoli podatka o tem, ali se (je) pred organom vodi(l) konkreten postopek, v katerem je prijavitelj poimensko naveden, predstavlja kršitev dolžnosti varovanja tajnosti vira. Odločitev IP, da je mogoče zavrniti dostop do zahtevane informacije, ne da bi se do nje sploh opredelili, če bi že podatek o obstoju zahtevanega dokumenta predstavljal varovano informacijo, je potrdilo tudi Upravno sodišče RS[1].Določbo o tajnosti vira prijave je sicer nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ[2], ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar v konkretnem primeru to ne bi prišlo v poštev. Čeprav se drugi odstavek 16. člena ZIN nanaša izključno na vir prijave oziroma vir drugih informacij, na podlagi katerih se opravlja inšpekcijski nadzor, in vsebina prijave oziroma informacij s to določbo ni zajeta, v konkretnem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa. Prosilec je namreč zahteval informacije za konkretnega prijavitelja, zato se zgolj s prekritjem vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih se opravlja inšpekcijski nadzor, njegova tajnost ne bi mogla varovati. Stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika, je zavzelo tudi Upravno sodišče RS[3].Ker je z drugim odstavkom 16. člena ZIN, varovana identiteta vira, ki je dal določene podatke ali obvestila, je IP pritožbo prosilca zaradi obstoja izjeme iz tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ (varovanje tajnosti vira) kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa. V zvezi z navedbami prosilca, da je prosilec pooblastitelj samega prijavitelja in tako seznanjen z osebo prijavitelja in tudi vsebino predmetne prijave in da je tako določba o varovanju tajnosti vira irelevantna, IP pojasnjuje, da ZDIJZ omogoča dostop do informacij prav vsakomur brez diskriminacije in tako varuje načelo prostega dostopa (1. in 2. odstavek 5. člena ZDIJZ). To pomeni, da ZDIJZ med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in tako ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Iz načela prostega dostopa izhaja tudi, da razlogi, zaradi katerih želi prosilec pridobiti zahtevano informacijo, za postopek po ZDIJZ niso pravno relevantni. Javnost in odprtost delovanja organov (2. člen ZDIJZ) ne more biti odvisna od tega, kateri subjekt je informacijo zahteval, ampak zgolj od tega, ali je ta informacija po svoji vsebini informacija javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Prosilec v postopku po ZDIJZ ni nič bolj ali manj upravičen do zahtevane informacije kot kdor koli drug. Osebnih ali stvarnih okoliščin, ki so na strani prosilca, se pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati, ker bi bila s tem povzročena različna obravnava prosilcev. Upoštevaje vse navedeno je IP v pritožbenem postopku pristojen vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija ne vsebuje izjem iz 5.a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu.IP je na podlagi 5.a. člena ZDIJZ in drugega odstavka 16. člena ZIN posledično zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. Postopek vodila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., asistentka svetovalca pri IPMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka
[1] Glej sodbo, opr. št. IU 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014.[2] Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta (7. člen ZDIJZ).[3] Glej sodbo, opr. št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014.