Prosilec - Upravna enota Idrija
+ -Številka: 090-239/2015/24
Kategorije: Avtorsko delo, Osebni podatek, Organ ni odstopil pristojnemu organu, Odločbe po sodbah Upravnega sodišča
POVZETEK:IP je v ponovnem postopku odločal o pravici prosilke do fotokopij projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Organ je prosilki dostop do fotokopij zavrnil, saj je bil mnenja, da gre za avtorskopravno varovano delo, ki ga je mogoče dobiti le na vpogled. IP je ugotovil, da zahtevana dokumentacija sicer predstavlja avtorsko delo, vendar je v konkretnem primeru treba upoštevati tudi določbe 9. člena ZASP, ki določenim delom odreka avtorskopravno varstvo. Avtorskopravno namreč niso varovana uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja. Gradbeno dovoljenje s prilogami je upravna odločba organa, gre torej za uradno besedilo, s katerim institucije z upravnimi pristojnostmi ter oblastvenimi upravičenji uravnavajo pravni položaj državljana. Taka besedila torej, skladno z 9. členom ZASP, ne morejo biti avtorskopravno varovana. IP je torej pritožbi prosilke delno ugodil in organu naložil posredovanje fotokopij zahtevanih dokumentov (s prekritjem varovanih osebnih podatkov).ODLOČBA: Številka: 090-239/2015/24Datum: 5. 9. 2016
Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 1. 9. 2015, ki jo zastopa …, zoper odločbo UE Idrija, Študentovska 2, 5280 Idrija, št. 090-14/2015 z dne 19. 8. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 1. 9. 2015 zoper 2. točko izreka odločbe Upravne enote Idrija št. 090-14/2015 z dne 19. 8. 2014 se delno ugodi in se 2. točka izreka izpodbijane odločbe delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 07011015:1.1. dokument PGD 0-Vodilna mapa, pri čemer je dolžan prekriti naslednje podatke:- ime, priimek in izobrazbo projektnega sodelavca za strani 1,- imena, priimke, izobrazbo in podpis osebe, ki je izvedla meritve na geodetskem načrtu, potrjenem dne 9. 10. 2006,- ime, priimek in podpis osebe, ki je za Zavarovalnico Maribor d. d. podpisala polico št. 511-0955070,z dne 28. 11. 2006,- ime, priimek in podpis osebe, ki je za Zavarovalnico Triglav d. d. podpisala zavarovalno polico št. 8000126875, z dne 31. 1. 2007,- ime, priimek in podpis osebe, ki je za Zavarovalnico Triglav d. d. podpisala potrdilo z dne 6. 11. 2006 za družbo Lozej d. o. o.,- ime, priimek, izobrazbo in podpis osebe, ki je za Zavarovalnico Triglav d. d. podpisala zavarovalno polico št. 0106087265 z dne 3. 9. 200? za družbo Geoinženiring d. o. o.,- imena in priimki predstavnice podjetja Koling d. o. o., predstavnika KS Idrija mesto in lastnikov, solastnikov in etažnih lastnikih na zapisniku javne obravnave v postopku Sprememb in dopolnitev UN Rožna ulica – Gasa z dne 31. 1. 2007,- ime in priimek osebe, ki je vodila postopek na dokumentu »Projektni pogoji«, ki ga je izdal Petrol plin d. o. o. (tudi priimek v znaku dokumenta), z dne 30. 3. 2007,- ime in priimek osebe, ki je vodila postopek na dokumentu »Soglasje h gradnji«, ki ga je izdal Petrol plin d. o. o. (tudi priimek v znaku dokumenta), z dne 1. 6. 2007,- ime in priimek osebe, ki je vodila postopek in ime, priimek in podpis vodje centra za vzdrževanje omrežja na dokumentu »Projektni pogoji št. 398/2006-NG-IK«, ki ga je izdal Telekom Slovenije d. d., dne 25.10. 2006,- ime in priimek osebe, ki je vodila postopek in ime, priimek in podpis vodje centra za vzdrževanje omrežja na dokumentu »Soglasje k projektnim rešitvam št. 153/2007-NG-ZŠ«, ki ga je izdal Telekom Slovenije d. d., z dne 3. 5. 2007,- ime, priimek in podpis osebe, ki je dokument pripravila; ime, priimek, izobrazbo in podpis vodje oddelka transport in vzdrževanje in ime, priimek, izobrazbo in podpis vodje distribucijske enote na dokumentu »Smernice oz. projektne pogoje št. 3331«, ki ga je izdala Elektro Primorska, d. d., z dne 25. 10. 2006,- ime, priimek in podpis osebe, ki je dokument pripravila; ime, priimek, izobrazbo in podpis vodje oddelka transport in vzdrževanje in ime, priimek, izobrazbo in podpis vodje distribucijske enote na dokumentu »Soglasje k projektnim rešitvam št. 3157«, ki ga je izdala Elektro Primorska, d. d., z dne 24. 4. 2007,- ime, priimek in podpis na dokumentu »Projektni pogoji«, št. 50/06 z dne 30. 10. 2006, ki ga je izdala Komunala Idrija d. o. o.,- ime, priimek in podpis na dokumentu »Soglasje«, št. 351-47/2007-2 z dne 7. 5. 2007, ki ga je izdala Komunala Idrija d. o. o.,- vsa imena in priimke lastnikov, solastnikov in etažnih lastnikov (fizičnih oseb), ki so navedeni na seznamu parcel in lastnikov 3.2.4,- ime, priimek in podpis na Merilnem listu in Potrdilu o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja, oba št. 02/07 z dne 7. 2. 2007, ki ju je izdalo Prostovoljno gasilsko društvo Spodnja Idrija,- ime, priimek in e-naslov naročnika, ter ime, priimek in GSM številka na dokumentu »Dimenzionoranje lovilca mineralnih olj po Sist En 858-II z dne 17. 4. 2007;1.2. dokument PGD 1-Načrt arhitekture, pri čemer je dolžan prekriti naslednje podatke:- ime, priimek in izobrazbo projektnega sodelavca za strani 1,1.3. dokument PGD 3-Načrt gradbenih konstrukcij v celoti, 1.4. dokument PGD 3. Načrt gradbene konstrukcije – Projekt temeljenja, pri čemer je dolžan prekriti naslednje podatke:- ime, priimek, izobrazbo in podpis na strani 11,- ime, priimek in izobrazbo na strani 26,- priimek vodje na risbi sonde V-1 z dne 21. 3. 2007,- priimek vodje na risbi sonde V-2 z dne 21. 3. 2007,- imeni, priimka, izobrazbi in podpisa obeh sodelavk na situaciji G.1, maj 2007,- imena, priimki, izobrazbe in podpisi treh sodelavcev na situaciji G.2, maj 2007; 1.5. dokument PGD 5. Načrt strojnih inštalacij in strojne opreme v celoti,1.6. dokument PGD Mapa št. 4 – Načrt električnih napeljav in elektro opreme in Mapa št. 6 – Načrt telekomunikacijskih napeljav in TK opreme, pri čemer je dolžan prekriti naslednje podatke:- ime, priimek, izobrazba in IZS številka osebe, ki je risala, na risbi legende simbolov, št. načrta 4.6.1, april 2007,- ime, priimek, izobrazba in IZS številka osebe, ki je risala, na risbi sheme napajanja, št. načrta 4.6.8, april 2007,- ime, priimek, izobrazba in IZS številka osebe, ki je risala, na risbi glavna izenačitev potencialov, št. načrta 4.6.9, april 2007,- ime, priimek, izobrazba in IZS številka osebe, ki je risala, na risbi dodatne izenačitve potencialov, št. načrta 4.6.10, april 2007,- ime, priimek, izobrazba in IZS številka osebe, ki je risala, št. načrta 4.6.15, april 2007,- ime, priimek, izobrazba in IZS številka osebe, ki je risala, št. načrta 4.6.16, april 2007,- ime, priimek, izobrazba in IZS številka osebe, ki je risala, št. načrta 4.6.17, april 2007,- ime, priimek, izobrazba in IZS številka osebe, ki je risala, št. načrta 4.6.18, april 2007,- ime, priimek, izobrazba in IZS številka osebe, ki je risala, na risbi legende simbolov, št. načrta 6.6.1, april 2007,- ime, priimek, izobrazba in IZS številka osebe, ki je risala, na risbi izgled in razporeditev opreme telefonske omarice PTO, št. načrta 6.6.8, april 2007,- ime, priimek, izobrazba in IZS številka osebe, ki je načrt risala, na risbi shema antenske instalacije, št. načrta 6.6.10, april 2007,1.7. dokument PGD 10 – Elaborati, pri čemer je dolžan prekriti naslednje podatke: - ime, priimek, izobrazba in podpis sodelavca študije požarne varnosti na strani 2 od 17,- imena, priimki, izobrazbe in podpisi sodelavca in osebe, ki je načrt risala, na risbi situacija, list 1, april 2007,- imena, priimki, izobrazbe in podpisi sodelavca in osebe, ki je načrt risala, na risbi tloris kleti, list 2, april 2007,- imena, priimki, izobrazbe in podpisi sodelavca in osebe, ki je načrt risala, na risbi tloris pritličja, list 3, april 2007,- imena, priimki, izobrazbe in podpisi sodelavca in osebe, ki je načrt risala, na risbi tloris 1. nadstropja, list 4, april 2007,- imena, priimki, izobrazbe in podpisi sodelavca in osebe, ki je načrt risala, na risbi tloris 2. nadstropja, list 5, april 2007,- imena, priimki, izobrazbe in podpisi sodelavca in osebe, ki je načrt risala, na risbi tloris podstrešja, list 6, april 2007,- imena, priimki, izobrazbe in podpisi sodelavca in osebe, ki je načrt risala, na risbi prerez, list 7, april 2007,- ime, priimek in izobrazba osebe, ki je izvedla meritve na geodetskem načrtu,- imena, priimki, izobrazbe in podpisi vodje naloge, osebe, ki je poročilo obdelala, sodelavca in osebe, ki je poročilo pregledala, na geotehničnem poročilu, april 2007, stran 1,- ime, priimek, izobrazba in podpis na stani 5 geotehničnega poročila,- ime in priimek osebe, ki je risala, na Inženirsko geološki karti s prerezom, priloga 1,- imena, priimki, izobrazbe in podpisi na risbi Prerez B-B, priloga 2, april 2007,- imena, priimki, izobrazbe in podpis na risbi Prerez B-B, priloga 3, april 2007,- priimek vodje na načrtu sonde V-1, priloga 5,- priimek vodje na načrtu sonde V-2, priloga 6,- ime, priimek in podpis sodelavca na uvodni strani Poročila o geološko-geomehanskih razmerah za območje sprememb in dopolnitev UN Rožna ulica – Gasa v Idriji, maj 2002,- ime in priimek osebe, ki je risala Inženirsko geološko karto s prerezom, priloga 1, maj 2002,- ime in priimek osebe, ki je pripravila elaborat gradbene fizike – toplotne zaščite na prvi strani elaborata.2. V delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe na posredovanih dokumentih dolžan prekriti varovane osebe podatke, se pritožba prosilke zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 5. 8. 2015 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala fotokopije:(1) dokumentov, kot izhaja iz popisa zadeve »Gradbeno dovoljenje – varstveno delovni center«,(2) dokumentov, kot izhaja iz popisa zadeve »Upravno dovoljenje – varstveno delovni center«,(3) PGD (vodilne mape, arhitekturnega načrta in dokumentov, kot izhajajo iz »Kazala vsebine projekta« in »Kazala vsebine vodilne mape«.Prosilka je prosila tudi za potrditev organa, da pripravljena »popisa zadeve« z dne 15. 7. 2015 zajemata vse dokumente, ki jih organ poseduje. Dokumente zahteva v obliki elektronskega zapisa na elektronski naslov oz. v obliki fotokopije.Organ je dne 19. 8. 2015 izdal odločbo št. 090-14/2015, s katero je zahtevi prosilke, ki se nanaša na posredovanje kopij dokumentov, navedenih v popisih zadev organa št. 351-65/2007 in 351-159/2007 delno ugodil (1. točka izreka). Zahtevo za posredovanje kopije PGD je zavrnil in prosilki omogočil seznanitev z zahtevano informacijo v obliki vpogleda (2 in 3. točka izreka). V obrazložitvi 1. točke izreka odločbe je organ navedel, da je prosilki dne 15. 7. 2015 posredoval popis spisa zadeve »Gradbeno dovoljenje – varstveno delovni center«, ki ga vodi pod št. 351-65/2007 in popis spisa zadeve »Upravno dovoljenje – varstveno delovni center«, ki ga vodi pod št. 351-159/2007 na podlagi zahteve, ki jo je vodil pod opr. št. 090-12/2015. V zvezi z zahtevo po posredovanju kopij dokumentov iz navedenih zadev je upravni organ stranki že posredoval kopije gradbenega dovoljenja, uporabnega dovoljenja ter zapisnika o tehničnem pregledu, zato je zahtevo v tem delu zavrnil. Prav tako ga je zavrnil v delu, ki se nanaša na dokumente, ki niso informacije javnega značaja. Organ je zavrnil tudi posredovanje dokumentov v delu, v katerem dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Organ je na podlagi 7. člena ZDIJZ izvedel delni dostop do dokumentov tako, da je prekril varovane osebne podatke fizičnih oseb.V obrazložitvi 2. in 3. točke izreka odločbe je organ navedel, da je projektno gradbena dokumentacija (PGD) avtorsko delo. Glede na navedeno je edini mogoč način seznanitve z zahtevano informacijo, v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ, vpogled. Prosilka je v pritožbi z dne 1. 9. 2015 navedla, da prosi, da IP ponovno prouči njeno zahtevo. Glede 1. točke izreka odločbe, s katero je organ njeni zahtevi delno ugodil, je po pregledu prejete dokumentacije razvidno, da ji organ ni posredoval vseh dokumentov. Glede 2. točke izreka odločbe, s katero je organ zavrnil posredovanje fotokopij PGD – vodilne mape, arhitekturnega načrta in dokumentov, kot izhajajo iz »Kazala vsebine projekta« in »Kazala vsebine vodilne mape«, je prosilka navedla, da so vse informacije, ki so sestavni del PGD in za katere je podala zahtevo, javne informacije, s katerimi se ima pravico seznaniti na način, kot je bil zahtevan (elektronski zapis ali kopija), zaradi lažjega pregleda dokumentov. Meni, da ne gre za kršitev avtorskih pravic, saj je potrebno upoštevati, da so bile avtorske pravice s tem, ko so dokumenti zavedeni kot del dokumentacije projekta za izdajo gradbenega dovoljenja, prenesene na organ. Meni, da zahteva ne krši avtorskih pravic, zato prosi za ponovno preučitev zahteve in posredovanje zahtevanih dokumentov. Meni tudi, da bi moral organ za vsak posamezen nepredložen dokument jasno navesti razloge, zakaj dokumenta ni mogoče predložiti oz. omogočiti vsaj delen dostop do dokumenta s prekritjem osebnih podatkov. Pri manjkajočih dokumentih je razvidno, da gre za zelo različne vrste dokumentov in različno vsebino. Organ je z dopisom št. 090-14/2015-5 z dne 10. 9. 2015 pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP. Ob odstopu je organ še dodal, da je zahtevi stranke delno ugodil, posredoval ji je tudi kopije vseh zahtevanih dokumentov, ne pa tudi vseh dokumentov iz upravne zadeve (ker prosilka tega ni zahtevala). Zavrnil ji je dostop do kopij PGD in ji v tem delu omogočil vpogled v PGD v prostorih organa. IP je dne 4. 1. 2016 izdal odločbo št. 090-239/2015/7 z dne 4. 1. 2016, s katero je pritožbi prosilke zoper 1. točko izreka odločbe ugodil in v tem delu vrnil organu v ponovno odločanje. Pritožbi zoper 2. točko izreka odločbe je IP delno ugodil in organu naložil posredovanje fotokopij iz projekta za pridobitev gradbene dokumentacije, s prekritimi varovanimi osebnimi podatki.Zoper odločbo IP je organ dne 3. 2. 2016 vložil tožbo. Upravno sodišče je dne 6. 5. 2016 izdalo sodbo in sklep, opr. št. III U 45/2016-10, s katero je tožbo zoper 1. točko izreka odločbe IP zavrglo, zoper 2. točko izreka odločbe IP pa ugodilo in vrnilo IP v ponovni postopek. Sodišče je v sodbi navedlo, da IP ni v celoti ugotovil, v kakšen obsegu so bile (če so bile) avtorske pravice iz PGD prenesene na tretjo osebo in ali je bil prenesena tudi pravica do reproduciranja, kar je za obravnavano zadevo ključnega pomena. Prav tako IP ni ugotavljal razmerij med nosilcem projekta in avtorji drugih načrtov in elaboratov, obsega avtorskih pravic, ali so bile materialne avtorske pravice prenesene, kako, v kakšnem obsegu in ali so bile prenesene tudi pravice do reproduciranja, zaradi česar naj bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.Pritožba je delno utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V konkretnem primeru je predmet presoje 2. točka izreka izpodbijane odločbe, v kateri je organ zahtevo prosilke zavrnil, 1. točka izrek izpodbijane odločbe je predmet drugega pritožbenega postopka, saj je prosilka zoper ponovno odločitev organa vložila novo pritožbo (pritožba se vodi pod št. 090-61/2016 in o njej še ni bilo odločeno), zoper 3. in 4. točko izreka izpodbijane odločbe pa se prosilka ni pritožil in je odločba organa v tem delu že dokončna in pravnomočna.Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati, in3. nahajati se mora v materializirani obliki.IP ugotavlja, da v tem delu med strankama ni sporno, da zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, saj je organ prosilki že omogočil vpogled v zahtevano dokumentacijo. Med strankama je sporno le to, ali je prosilka upravičena do fotokopij zahtevane dokumentacije, oz. ali gre za avtorsko delo, katerega fotokopije niso dovoljene in je prosilka upravičen le do vpogleda.Glede na navedbe organa v odločbi in glede na navedbe stranskih udeležencev, da zahtevani dokumenti predstavljajo avtorsko delo, IP pojasnjuje, da iz ZDIJZ izhaja, da ima prosilec, na podlagi 17. člena ZDIJZ, pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled). Glede na navedeno se torej v primeru, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le določen način seznanitve z njo (elektronska kopija, fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled).
V skladu s 5. členom ZASP je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Če torej posamezno delo izpolnjuje vse navedene predpostavke kumulativno, se šteje, da gre za avtorsko delo. Glede zahtevanega dokumenta IP ugotavlja, da ta nedvomno izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela iz 5. člena ZASP. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorja in intelektualno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi dokumentov IP ocenjuje tudi, da imajo dokumenti tudi zadostno mero individualnosti, da se štejejo za avtorsko delo. IP tako ugotavlja, da zahtevani dokumenti nedvomno izpolnjujejo vse predpostavke za avtorsko delo iz 5. člena ZASP.
Vendar pa je treba v konkretnem primeru upoštevati tudi določbe 9. člena ZASP, ki določenim delom odreka avtorskopravno varstvo. Gre za dela, ki ne glede na to, ali izpolnjujejo navedene predpostavke za avtorsko delo iz 5. člena ZASP, avtorskopravnega varstva ne uživajo. In sicer glede na določbo 9. člena ZASP avtorskopravno niso varovane ideje, načela, odkritja, uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja ter ljudske književne in umetniške stvaritve. Prevodi navedenih dokumentov so avtorskopravno varovani, razen če so objavljeni kot uradna besedila. Namen te določbe je čim večje razširjanje in objavljanje uradnih besedil zaradi javnega interesa. V primeru uradnih besedil se mora avtorjev interes umakniti javnemu, saj je v interesu družbe, da je čim bolj seznanjena z zakoni in predpisi, ki jo uravnavajo. Omejevanje uporabe predpisov z avtorskim pravom bi bilo v neposrednem nasprotju z njihovim poslanstvom in smislom. Gre predvsem za besedila, ki jih izdajajo institucije z zakonodajnimi, sodnimi ali upravnimi pristojnostmi ter oblastvenimi upravičenji in s katerimi se uravnavajo pravni položaj državljana ali druge družbene zadeve (povzeto po Trampuž M., Oman B., Zupančič A., Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, str. 54). Taka besedila so torej tudi gradbena dovoljenja, saj gre za upravne odločbe upravnih enot. Uradno besedilo pri tem predstavlja tako sama odločba, kot tudi vsi dokumenti oz. norme, ki so njene priloge oz. sestavni del. Id., str. 54; To velja tako v primeru besedil, kot tudi v primeru uradnih stvaritev, ki niso besedila (skice in načrti, arhitekturni, urbanistični in kartografski načrti v zazidalnih načrtih in drugih prostorskih izvedbenih aktih itd.). Id., str. 55 Glede na določbo drugega odstavka 68. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGO-1), je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, lahko pa tudi druge listine, če tako določa zakon, sestavni del gradbenega dovoljenja. Tretji odstavek 35. člena ZGO-1 določa, da minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, predpiše vsebino in obliko projektne dokumentacije, način njene izdelave in vrste načrtov, ki pridejo v poštev za posamezne vrste stavb in gradbenih inženirskih objektov, glede na namen njihove uporabe, raven obdelave in glede na vrsto gradnje. Ta predpis je Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur. l. RS,št. 55/08, v nadaljevanju Pravilnik). V 5. členu Pravilnika je določeno, da vsak projekt, idejna zasnova, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del) po zaporedju sestavljajo vodilna mapa, načrti in elaborati. Obvezna sestavina zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki vsebuje vodilno mapo ter ustrezne načrte in predpisane elaborate glede na vrsto objekta. Gradbeno dovoljenje, kot upravna odločba, očitno vključuje tudi sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane in izvedene gradnje ter obsega idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del. Posledično vsi navedeni dokumenti predstavljajo z dnem izdaje gradbenega dovoljenja uradno besedilo in so izvzeti iz avtorskopravnega varstva po ZASP. IP zaključuje in tako izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča RS, sodba opr. št. I U 1410/2015-18 z dne 9. 6. 2016, da je treba projektno dokumentacijo, ki sicer pomeni avtorsko delo, s stališča dostopa do informacij javnega značaja šteti za del uradnega besedila (uradne odločbe – gradbenega ali uporabnega dovoljenja) in s tem za delo, ki po 2. točki prvega dostavka 9. člena ZASP ni predmet zaščite po tem zakonu. To pomeni, da organi po ZDIJZ nimajo zakonske podlage za omejitev načina dostopa do teh listin, saj se taka omejitev po drugem odstavku 25. člena ZDIJZ nanaša izključno na informacije, ki so predmet take zaščite.IP na tem mestu tudi navaja, da ni sledil sodbi Upravnega sodišča RS št. III U 45/2016-10 z dne 6. 5. 2016, saj ugotavlja, da se sodišče v tej odločbi sploh ni opredelilo do ključne navedbe IP, da v konkretnem primeru ni sporno, da zahtevano besedilo predstavlja avtorskopravno delo in da dejstvo, v kakšni meri so bile prenesene pravice do reproduciranja za konkretni primer ni relevantno, saj je treba projektno dokumentacijo šteti za del uradnega besedila, to besedilo pa ne uživa zaščite po ZASP. IP je zato sledil drugi odločbi istega sodišča, citirani zgoraj in izdani pozneje, v kateri je sodišče prav tako presojalo možnost fotokopiranja projekte dokumentacije, in v kateri se je sodišče izrecno opredelilo do navedb IP, da besedilo, ki je sicer avtorsko delo, izgubi avtorskopravno varstvo, ko postane del uradnega besedila (uradne odločbe o gradbenem dovoljenju). Sodišče je v celoti sledilo navedbam IP in tožbo upravne enote (ob smiselno identičnem dejanskem stanju) zavrnilo. Glede na navedeno, in ob dejstvu, da je v konkretnem primeru sporno le dejstvo, ali je projektna dokumentacija del uradnega besedila ali ne (iz tega namreč izhaja tudi odločitev, ali je projektno dokumentacijo mogoče fotokopirati ali ne), je IP pri nadaljnjem reševanju upošteval stališče Upravnega sodišča, kot izhaja iz sodbe opr. št. I U 1410/2015-18 z dne 9. 6. 2016[1]. IP je ugotovil, da je organ dne 8. 6. 2007 izdal gradbeno dovoljenje št. 351-65/20097 za gradnjo objekta VDC – varstveno delovnega centra v Idriji. Gradnja objekta z vso pripadajočo komunalno zunanjo ureditvijo mora biti skladna s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 07011015 z datumom april 2007, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja in obsega:- vodilno mapo projektne dokumentacije št. 07011015 z datumom april 2007, ki ga je izdelal Koling d. o. o.,- načrt arhitekture št. 07011015 z datumom april 2007, ki ga je izdelal Koling d. o. o.,- načrt gradbenih konstrukcij št. 07011015; 07011045/G z datumom maj 2007, ki ga je izdelal Koling d. o. o.,- načrt gradbene konstrukcije projekt temeljenja št. 07011015; 11/07-8638a z datumom april 2007, ki ga je izdelal Geoinženiring, d. o. o.,- načrt strojnih instalacij in strojne opreme št. 07011015;561/07 z datumom april 2007, ki ga je izdelal Koling d. o. o.,- načrt električnih napeljav in opreme št. 07011015; 25/2007 z datumom april 2007, ki ga je izdelal Elektroinženiring Uršič Aleksander Uršič, s. p.,- elaborat – zasnova požarne varnosti št. 06011017; PVZ-040/07-PV z datumom april 2007, ki ga je izdelal Lozej d. o. o.,- elaborat- geotehnično poročilo o preiskavi tal in pogojih temeljenja objekta – varstveno delovni center (VDC) v Idriji št. 8638 z datumom april 2007, ki ga je izdelal Geoinženiring d. o. o.,- elaborat – poročilo o geološko – geomehanskih razmerah za območje sprememb in dopolnitev UN Rožna ulica – Gasa v Idriji št. 778-044/2002 z datumom maj 2002, ki ga je izdelala Geologija d. o. o.,- elaborat – elaborat gradbene fizike – toplotne zaščite b. št. z datumom 20. 2. 2006, ki ga je izdelala odgovorna projektantka.Gradbeno dovoljenje je upravna odločba, ki s trenutkom izdaje predstavlja uradno besedilo in je izvzeto iz avtorskopravnega varstva po ZASP. Ker je PGD sestavni del gradbenega dovoljenja, postane skupaj z gradbenim dovoljenjem uradno besedilo. Glede na dejstvo, da gradbeno dovoljenja s svojimi sestavnimi deli, od dneva izdaje torej ni avtorskopravno varovano, v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo, ki je zavarovana z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, tako, da se mu jo da na vpogled. Prosilka je v konkretnem primeru torej upravičena tudi do fotokopij zahtevane dokumentacije.Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je IP v nadaljevanju po uradni dolžnosti preizkusil, ali so morebiti podane kakšne izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da so v dokumentih vsebovani osebni podatki fizičnih oseb, za katere je IP nadalje ugotavljal, ali obstaja zakonska podlaga, ki bi dovoljevala njihovo razkritje po ZDIJZ.V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (ZVOP-1)[2].IP je dovolil razkritje naslednjih osebnih podatkov:- imena, priimki in podpisi samostojnih podjetnikov, saj se samostojni podjetniki v konkretnih dokumentih ne nahajajo kot posamezniki, temveč v vlogi poslovnega subjekta, kot taki pa niso upravičeni do zaščite v smislu ZVOP-1. ZVOP-1 namreč posameznika definira kot določeno ali določljivo fizično osebo, na katero se nanaša osebni podatek, posameznik pa, kadar nastopa v vlogi poslovnega subjekta, ne predstavlja fizične osebe;- imena, priimki in podpisi javnih uslužbencev, saj 1. alineja tretjega odstavka 6. člena določa, da se ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Navedene podatke je torej v zahtevanem dokumentu dopustno razkriti;- imena, priimki in podpisi zastopnikov gospodarskih družb, katerih vpis v javni register je obvezen. Identifikacijski podatki o osebah, pooblaščenih za zastopanje subjektov, se namreč vpisujejo v sodni register ravno z namenom, da lahko vsakdo, ki posluje s subjektom, preveri, ali tega res zastopa upravičena oseba. Ker podpis izkazuje, kdo je v imenu subjekta (kot zakoniti zastopnik) storil določeno dejanje, je tudi podpis sestavni del identifikacijskih podatkov in zato ni varovan;- imena, priimki in podpisi notarja, saj se njegovi podatki v dokumentaciji nahajajo v vlogi poslovnega subjekta, kot tak pa ni upravičen do zaščite v smislu ZVOP-1. ZVOP-1 namreč posameznika definira kot določeno ali določljivo fizično osebo, na katero se nanaša osebni podatek, notar pa, kadar nastopa v vlogi poslovnega subjekta, ne predstavlja fizične osebe,- imena, priimke in podpise odgovornega vodje projekta in odgovornih projektantov oz. geodetov; IP na tem mestu poudarja, da je področje gradnje objektov v javnem interesu, ker izdaja gradbenega dovoljenja pomeni poseg v okolje in prostor, zato je tudi regulirano z javnopravnimi predpisi. V konkretnem primeru je treba upoštevati določila ZGO-1[3], ki določajo pogoje za odgovornega projektanta in odgovornega vodjo projekta. Vsak odgovorni projektant za svojo stroko (arhitektura, prostorsko načrtovanje, krajinska arhitektura, gradbeni načrti – npr. statika, načrti električnih inštalacij in električne opreme, načrti strojnih inštalacij in strojne opreme, načrti telekomunikacij, tehnološki načrti, načrti izkopov, geodetski načrti, itd.) odgovarja za vsak načrt, ki ga je izdelal in potrdil s svojim podpisom in žigom, ter jamči, da je načrt v skladu s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in projektnimi pogoji, da izpolnjuje vse bistvene zahteve in da je v skladu z elaborati (47. člen ZGO-1). S podpisom in enotnim žigom odgovorni projektant jamči, da je načrt izdelan tako, da bo gradnja zanesljiva. Odgovorni vodja projekta pa je odgovoren za medsebojno usklajenost vseh načrtov projekta, ki ga je potrdil s svojim podpisom in žigom. Tudi pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, mora, v skladu z 2. točko prvega dostavka 66. člena ZGO-1 preveriti, kdo je odgovorni projektant in odgovorni vodja projekta ter ali izpolnjujeta vse z zakonom predpisane pogoje za projektanta in odgovornega projektanta. Iz navedenega izhaja, da lahko inženirske storitve (npr. pri projektni dokumentaciji, pri graditvi objektov in koordiniranju graditve z urejanjem prostora) opravljajo le posamezniki, ki razpolagajo s potrebnim znanjem in imajo status pooblaščenega inženirja (3. točka prvega odstavka 129. člena ZGO-1). Status pooblaščenega inženirja se ob izpolnjevanju strokovnih in drugih zakonsko določenih pogojev pridobi z vpisom v imenik pooblaščenih inženirjev (drugi odstavek 128. člena ZGO-1). Na podlagi 124. člena ZGO-1 in 32. člena Pravilnika o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 123/2003, 56/05 in 108/09 – ZGO-1C) je podatek o tem, ali je posameznik vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev, ki ga vodita Inženirska zbornica Slovenije (IZS) in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) in podatek o tem, kakšno pooblastilo ima, javen. Upoštevaje navedeno, osebni podatki posameznika, ki nastopa kot odgovorni projektant ter odgovorni vodja projekta, niso varovani osebni podatki, saj so prosto dostopni na spletni strani IZS in ZAPS, ki omogoča iskanje po imenih in priimkih. IP je vpogledal v imenik pri IZS ali ZAPS in ugotovil, da so odgovorni projektanti (za različna področja) ter odgovorni vodja projekta, ki so navedeni v zahtevanih dokumentih, vpisani (ali so bili v času izdelave načrtov) v imenik. Ker so odgovorni projektanti (za različna področja) ter odgovorni vodja projekta v zahtevanih dokumentih navedeni v zvezi z izvrševanjem svojih pooblastil, ki jih imajo v skladu z določbami ZGO-1, ti podatki niso izjema od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma povedano drugače ime, priimek, izobrazba ter identifikacijska številka pooblaščenega inženirja so v konkretnem primeru prosto dostopne informacije javnega značaja.Glede naslednjih osebnih podatkov pa je IP ugotovil, da so posamezniki na podlagi njih določljivi in da za njihovo posredovanje prosilcu oz. javnosti ne obstaja zakonska podlaga, zato jih mora organ, v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07, 95/11 in 24/16), pred posredovanjem dokumentov prosilcu prekriti:- imena, priimke, izobrazbe in podpise posameznikov, ki so zaposleni v gospodarskih družbah ali delajo pri prostovoljnih društvih in niso hkrati v vlogi poslovnega subjekta ali vpisani v javni register oseb, pooblaščenih za zastopanje oz. na dokumentu ne nastopajo v vlogi odgovornega projektanta,- osebni podatki lastnikov, solastnikov in etažnih lastnikov, kadar so ti fizične osebe.ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). Organ mora podatke izbrisati na način iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07), ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Skladno z navedenim je IP organu naložil izvedbo delnega dostopa.Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilke zoper 2. točko izreka izpodbijane odločbe delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilke delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa št. 090-14/2015 z dne 19. 8. 2014 delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) pa je IP pritožbo prosilke, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,svetovalka Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
[1] Sodba dostopna na naslednji povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/I_U_1410-2015-18__090-140-2015-11_.pdf.[2] Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1).[3] 45. člen ZGO-1: (1) Projektant, ki prevzame v izdelavo projektno dokumentacijo, mora za vse načrte, ki sestavljajo projekt, imenovati odgovorne projektante.(2) Odgovorni projektant je lahko posameznik, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezen imenik in ima po končanem študiju za pridobitev univerzitetne izobrazbe najmanj pet let delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za zahtevni objekt, oziroma najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za manj zahtevni objekt, po končanem študiju za pridobitev visoke strokovne izobrazbe pa najmanj sedem let pri zahtevnih objektih in najmanj pet let pri manj zahtevnih objektih.(3) Kot odgovorni vodja projekta nastopa odgovorni projektant iz stroke, ki pri nameravani gradnji glede na namen objekta prevladuje.(4) Odgovorni vodja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pri izvajanju gradnje tega objekta nadzoruje, ali se gradnja objekta izvaja v skladu s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če med gradnjo objekta ugotovi neskladje, mora o tem takoj obvestiti investitorja, ugotovitve in predloge, kako stanje popraviti, pa tudi vpisati v gradbeni dnevnik. Če se ugotovljene pomanjkljivosti kljub njegovim ugotovitvam in opozorilom ne odpravijo, pa mora o tem obvestiti tudi pristojnega gradbenega inšpektorja. Investitor, izvajalec in nadzornik morajo odgovornemu vodji projekta in odgovornim projektantom omogočiti dostop in preglede na gradbišču ter vpogled v vso dokumentacijo, ki se nanaša na izvajanje gradnje.