Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Društvo integriteta - Transparency international Slovenia - Občina Dravograd

+ -
Datum: 26.11.2015
Številka: 090-228/2015
Kategorije: Stroški
POVZETEK:Prosilec je zahteval dokumente v zvezi s poslovanjem občine. Organ je ocenil, da strošek posredovanja informacij javnega značaja presega z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja določeno mejo (83,46 EUR) in v skladu s tem zahteval plačilo predujema. Organ je zaračunal izključno stroške dela javnih uslužbencev. Prosilec predujema ni poravnal, zato je organ ustavil postopek s sklepom. V pritožbi zoper sklep se je skliceval na to, da so podzakonski predpisi, ki omogočajo zaračunavanje stroškov dela v nasprotju z ZDIJZ, ki izrecno predvideva možnost zaračunavanja le materialnih stroškov. V odločbi smo ugotovili, da četudi podobno kot prosilec, IP že dalj časa opozarja na nezakonitost pri zaračunavanju stroškov dela, IP kot upravni organ ne sme »spregledati« veljavnih podzakonskih predpisov (exceptio illegalis). IP je ugotovil, da organ v skladu z veljavnimi predpisi ni zaračunal neupravičeno visokega stroška za posredovanje informacij javnega značaja, zato je pritožbo zavrnil.

ODLOČBA:Številka: 090-228/2015/4Datum: 27. 11. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Društva Transparency International Slovenia, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep št. 0901-0001/2015, z dne 17. 8. 2015, Občine Dravograd, Trg 4. julija 7, 2370 Dravograd (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1.     Pritožbo prosilca z dne 1. 9. 2015 zoper sklep Občine Dravograd, št. 0901-0001/2015, z dne 17. 8. 2015 se zavrne.2.      V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja v zvezi z izvedbo javnega naročila pri organu in drugih dokumentov, ki izkazujejo porabo javnih sredstev pri organu.Organ je na podlagi Stroškovnika za posredovanje informacij javnega značaja, št. 0901-0001/2008-16 z dne 07.02.2008 (v nadaljevanju Stroškovnik) ocenil, da strošek odbiranja in posredovanja presega znesek 83,46 EUR, ki ga 2. odst. 20. čl. Uredbe o ponovni uporabi in posredovanju informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju Uredba), določa kot znesek, ko lahko organ zahteva od prosilca vnaprejšnji polog. Izračunan znesek za odbiranje in posredovanje zahtevanih dokumentov naj bi znašal 105,21 EUR. Slednje je organ od prosilca zahteval v več zahtevah za vnaprejšnji polog, in sicer v dopisu št. 0901-0001/2015 z dne 11. 2. 2015, dopisu št. 0901-0001/2015 z dne 6. 3. 2015 in v dopisu št. 0901-0001/2015 z dne 2. 4. 2015. V slednjem je organ prosilca tudi opozoril na to, da bo v primeru neplačila štel, da je prosilec svojo vlogo umaknil in posledično postopek ustavil s sklepom. Ker prosilec v postavljenem roku treh delovnih dni, ni poravnal zahtevanega zneska, je organ dne 17. 8. 2015 izdal sklep, s katerim je ustavil postopek. Prosilec se je zoper sklep pravočasno pritožil. V pritožbi nasprotuje odločitvi organa, saj meni, da je organ v nasprotju z določbo 2. odst. 34. čl. ZDIJZ zaračunal strošek dela javnih uslužbencev. Na podlagi navedene določbe je namreč organ upravičen zaračunavati zgolj materialne stroške, med katere pa po mnenju prosilca ne sodijo tudi stroški dela javnih uslužbencev, ki delo v zvezi s posredovanjem informacij javnega značaja opravljajo v svojem službenem času, ki je že plačan iz sredstev proračuna RS. Prosilec je za utemeljitev svojega stališča navedel tudi mnenje Ministrstva za javno upravo, Službe za transparentnost, integriteto in politični sistem št. 090-17/2015/2 z dne 27. 1. 2015, ki se sklicuje na namen zakonodajalca pri sprejemanju ZDIJZ, ki je razviden iz obrazložitve predloga zakona z dne 11. 7. 2002 (EVA:2002-2811-0001). Iz pritožbenih navedb dalje izhaja, da po mnenju prosilca, 19. čl. Uredbe ni v skladu s 34. čl. ZDIJZ, saj omogoča zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev, v neskladju z zakonom pa je po mnenju prosilca tudi sprejet Stroškovnik organa, ki ga je potrdilo Ministrstvo za javno upravo. Sklepno prosilec ugotavlja, da je zaračunavanje dela javnih uslužbencev za vodenje upravnih postopkov, ki jih javni uslužbenci opravljajo v svojem službenem času, nedopustno. Prosilec hkrati tudi meni, da je zaračunavanje dela netransparentno, saj ni mogoče preveriti, ali so bili stroški dela zaračunani upravičeno (odvisno od hitrosti dela javnih uslužbencev, organizacije dela ter urejenosti poslovanja z dokumentarnim gradivom pri organu).IP je opravil tudi poizvedbo pri organu, v kateri je zahteval pojasnila v zvezi z obsegom zahtevane dokumentacije in potrebnim delom za odbiranje, posredovanje in izvedbo delnega dostopa do zahtevane dokumentacije.  Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.IP poudarja, da ni nobenega dvoma, da lahko organ v skladu s 34. členom ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. V 1. odstavku 35. člena ZDIJZ je določeno, da Vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je Vlada v Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11, v nadaljevanju Uredba), v 19. členu, predpisala okvirni cenik za posredovanje informacij javnega značaja, ki je splošen in velja za vse zavezane organe. Vsak posamezni organ pa lahko, v skladu s 3. odstavkom 19. člena Uredbe v povezavi s 35. členom ZDIJZ, za storitve, ki niso naštete v splošnem ceniku, pridobi svoj stroškovnik, ki ga mora potrditi oziroma dati soglasje ministrstvo, pristojno za upravo. Pri tem je organ dolžan, v skladu s 36. členom ZDIJZ, svoj stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Če organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo, in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. Organ je tudi dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki jih bo zaračunal za posredovanje informacij.Vsebinska presoja stroškov posredovanja informacij je torej dvostopenjska. Primarno je treba ugotoviti, ali je organ zadostil zahtevam glede sprejema, potrditve in objave stroškovnika ter ali je organ prosilca opozoril na plačilo stroškov. Šele ob navedenih predpostavkah, ki morata biti podani kumulativno, je na vrsti presoja utemeljenosti same višine stroškov.IP je ugotovil, da je organ v obravnavanem primeru zadostil zakonski predpostavki glede objave stroškovnika, saj je v katalogu informacij javnega značaja na svoji spletni strani objavil Stroškovnik za posredovanje informacij javnega značaja, št. 0901-0001/2008-16 z dne 7. 2. 2008. Stroškovnik je bil potrjen s soglasjem Ministrstva za javno upravo, št. 090-1/2008/18 z dne 12. 2. 2008. Prav tako je IP ugotovil, da je organ prosilca opozoril na plačilo stroškov. Navedeno izhaja iz več dopisov, ki jih je organ posredoval prosilcu. V dopisu št. 0901-0001/2015 z dne 11. 2. 2015 je organ navedel višino in specifikacijo predvidenih stroškov. Predvideni višini stroškov je prosilec oporekal v dopisu z dne 25. 2. 2015. V tem dopisu je med drugim navedel, da dopisa organa z dne 11. 2. 2015 ne more šteti za zahtevo po vnaprejšnjem plačilu iz četrtega odstavka 36. člena ZDIJZ, saj ne vsebuje potrebnih podatkov za izvedbo plačila (TRR in rok plačila). Na slednji poziv je organ posredoval nov dopis z dne 6. 3. 2015, v katerem je opredelil potrebne podatke za izvedbo plačila in zahteval plačilo v roku 15 dni. Ker do zahtevanega datuma prosilec ni poravnal stroškov, je organ prosilcu posredoval ponovni poziv z dne 2. 4. 2015, v katerem je ponovno zahteval plačilo predvidenih stroškov v novem roku 3 delovnih dni, in navedel, da bo v primeru neplačila ustavil postopek s sklepom. Ker plačilo ni bilo izvedeno, je dne 17. 8. 2015 izdal sklep o ustavitvi postopka.  V nadaljevanju je IP opravil vsebinsko presojo, ali je organ predvidel razumne stroške za posredovanje informacij javnega značaja. Organ lahko na podlagi četrtega odstavka 36. člena ZDIJZ zahteva od prosilca vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevane dokumentacije, če se zahteva prosilca nanaša na informacije večjega obsega, in na tej podlagi Uredba v drugem odstavku 20. člena določa, da lahko organ od prosilca zahteva vnaprejšnji polog, če ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 83,46 EUR (z vključenim DDV). Organ je pri izračunu zneska v višini 105, 21 EUR upošteval izključno stroške dela javnih uslužbencev, ki jih je zaračunal na podlagi veljavnega Stroškovnika. IP pritrjuje prosilcu, da ZDIJZ v poglavju, ki ureja stroške posredovanja informacij javnega značaja, sicer ne predvideva možnosti, da organ prosilcu poleg materialnih stroškov zaračuna tudi stroške dela, v smislu plačila za delo, ki ga v zvezi s posredovanjem informacij opravi javni uslužbenec na podlagi urne postavke, določene s Stroškovnikom. Možnost zaračunavanja stroškov dela pa je kljub jasni zakonski usmeritvi, dopustila Uredba, ki je uvedla možnost določanja stroškov dela s strani organov preko sprejema posebnih stroškovnikov. IP na tem mestu pojasnjuje, da je kot upravni organ vezan na vse veljavne podzakonske predpise in nima pravice do uporabe instituta t.i. exceptio illegalis. Za upravne organe namreč exceptio illegalis (izvzetje nezakonitega), torej možnost, da podzakonskega predpisa, za katerega menijo, da ni zakonit, ne uporabijo, ampak uporabijo neposredno zakon, ne velja. To možnost imajo namreč le sodišča, ki lahko odločijo neposredno na podlagi zakona in »preskočijo« nezakonit podzakonski predpis. IP mora tako pri odločanju v pritožbenem postopku upoštevati tudi veljavni Stroškovnik.Iz Stroškovnika izhaja, da organ prosilki lahko zaračuna strošek dela posredovanja informacij javnega značaja, pri čemer je cena ure dela zaposlenega določena glede na njegov naziv. Organ ima v stroškovniku predvidene tri postavke zaračunavanja stroška dela javnih uslužbencev, in sicer: podsekretarja, vodje oddelka oziroma višjega svetovalca in svetovalca.Organ je na poziv IP podal pojasnila v zvezi z obsegom, hrambo in delnim dostopom do zahtevane dokumentacije. Ocenil je, da zahtevana dokumentacija obsega okoli 400 listov, pri čemer glavnina dokumentov, iz katerih izhaja predvideno delo, izhaja iz 1. in 3. tč. zahteve. V 1. tč zahteve je prosilec zahteval dostop do končnih poročil o oddaji naročila oz. pisnih poročil o oddanem javnem naročilu, zapisnikov o odpiranju ponudb in statističnih poročil o oddaji javnih naročil za vse zaključene postopke javnega naročanja v zvezi z: 1.) izgradnjo, vzdrževanjem in najemom večnamenske dvorane ŠPIC D vključno s pogodbami (tudi pogodbami javno - zasebnega partnerstva), ki so bile sklenjene na podlagi teh razpisov in 2.) urejanjem okolice in vrtov ter drugih površin v Občini Dravograd. V 3. tč. zahteve je prosilec zahteval vse pogodbe in anekse, ki jih je Občina Dravograd od leta 2009 dalje sklenila: 1.) z Zlatkom Pokeržnikom s.p., SGP Pokeržnik, d.o.o., Primožič Milanom s.p. (matična številka 5206001000), MOGA d.o.o. ali z GIIP d.o.o. in 2.) od leta 2003 dalje z upravljavcem smučišča Bukovnik. Po oceni organa naj bi dokumenti iz 1. tč. zahteve obsegali približno 100 listov, medtem ko naj bi dokumenti iz 3. tč. zahteve obsegali okoli 300 listov. Po oceni organa bi bilo treba do dokumentov v 3. tč. zahteve (300 listov) izvesti delni dostop.Organ je za naveden obseg dokumentov ocenil, da bi delo morali opraviti javni uslužbenci na različnih delovnih mestih, saj se zahteva nanaša na različna notranje organizacijska področja dela. Delo naj bi opravilo 5 javnih uslužbencev, in sicer: javni uslužbenec na mestu podsekretar (2 uri) in javni uslužbenci na mestu vodja oddelka oziroma višji svetovalec (4 ure). V skladu s stroškovnikom predvideni stroški dela znašajo -       za 2 uri dela delo podsekretarja, 45, 53 EUR z DDV in -       za 4 ure dela višjih svetovalcev oziroma vodij oddelka, 59, 68 EUR z DDV.Organ je še pojasnil, da je veliko dokumentov zaradi širokega časovnega razpona (od 2009 do 2014) v fizični obliki. Prosilec je zahteval dostop v elektronski obliki, oziroma če slednje ni mogoče, v fizični obliki fotokopij. IP ugotavlja, da organ niti ni predvidel stroškov pretvorbe dokumentov iz elektronske v fizično obliko niti ni predvidel stroškov fotokopije.IP opozarja, da možnost, ki jo daje Uredba (zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev) ne sme postati razlog, ki daje organom zavezancem moč, da prosilce odvrnejo od vlaganja zahtev za posredovanje informacij javnega značaja. Po oceni IP lahko namreč zaradi nerazumno visokih stroškov posredovanja informacij javnega značaja govorimo o negaciji (izničenju) pravice do dostopa do informacij javnega značaja, kot ustavne pravice. Pravica dostopa do informacij javnega značaja pa je temeljna človekova pravica, zagotovljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije. Višina stroškov posredovanja informacij javnega značaja mora tako ostati v najnižjem možnem obsegu oziroma ne sme nesorazmerno ovirati prosilčeve ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja.Glede na navedbe organa, IP ob upoštevanju obstoječih predpisov, ugotavlja, da je organ predvidel stroške v obsegu, ki ne pomeni prekomernega posega v ustavno zagotovljeno pravico dostopa do informacij. Predviden čas odbiranja in posredovanja zahtevane dokumentacije je odvisen od obsega dokumentacije, vsebine zahteve in zahtevnosti izvedbe delnega dostopa. IP ugotavlja, da je prosilec zahteval podatke iz različnih področij dela organa, za sorazmerno široko časovno obdobje. Glede na ocenjen obseg (400 listov), pri čemer je v tem sklopu treba opraviti delni dostop do dokumentov v obsegu 300 listov, IP ugotavlja, da predviden čas dela (6 ur) predstavlja razumno odmerjen čas dela javnega uslužbenca. Prav tako pa IP ne more očitati organu, da je glede na vsebino zahteve zaračunal stroške dela javnih uslužbencev na različnih delovnih mestih. Glede na to, da potrjen stroškovnik to predvideva in glede na raznovrstnost dokumentov, ki jih je zahteval prosilec, IP ne dvomi, da notranja kadrovska struktura organa terja sodelovanje zaposlenih z različnih področij dela. IP še ugotavlja, da iz pritožbe prosilca ne izhaja nasprotovanje, da predviden obseg dela gleda na postavljeno zahtevo ne bi bil ustrezen. Prosilec v pritožbi obširno nasprotuje dejstvu, da organ zaračunava delo javnih uslužbencev v nasprotju z 2. odst. 34. čl. ZDIJZ, saj zakon izrecno predvideva zaračunavanje zgolj materialnih stroškov. Ob upoštevanju vsega navedenega je IP ugotovil, da je organ v konkretnem primeru prosilcu zaračunal še razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja, zato pritožba prosilca ni utemeljena. Iz tega razloga je treba zahtevo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrniti.  Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodil:

 

 

Anže Novak, univ. dipl. prav.

 

 

Asistent svetovalca Informacijskega pooblaščenca

 

 

Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka