prosilec - Upravna enota Radovljica
+ -Številka: 090-140/2015
Kategorije: Avtorsko delo, Osebni podatek
Sodba Upravnega sodiščaPOVZETEK:Prosilec se je pritožil zoper odločbo, s katero mu je bil omogočen vpogled v projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja, saj je zahteval fotokopije dokumentov. IP je v postopku ugotovil, da zahtevana dokumentacija sicer predstavlja avtorsko delo, vendar je v konkretnem primeru treba upoštevati tudi določbe 9. člena ZASP, ki določenim delom odreka avtorskopravno varstvo. Avtorskopravno niso varovane ideje, načela, odkritja, uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja ter ljudske književne in umetniške stvaritve. Gradbeno in uporabno dovoljenje s prilogami sta upravni odločbi upravnih enot, gre torej za uradni besedili, s katerim institucije z upravnimi pristojnostmi ter oblastvenimi upravičenji uravnavajo pravni položaj državljana. Taka besedila torej, skladno z 9. členom ZASP, ne morejo biti avtorskopravno varovana. IP je torej delno ugodil pritožbi prosilca in organu naložil posredovanje fotokopij zahtevanih dokumentov, na način, da se prekrijejo varovani osebni podatki.ODLOČBA:Številka: 090-140/2015/11Datum: 31. 8. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi z dne 10. 5. 2015, … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Upravne enote Radovljica, Gorenjska cesta 18, 4240 Radovljica (v nadaljevanju organ), št. 090-3/2015-5 z dne 28. 4. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 10. 5. 2015 se delno ugodi in odločba Upravne enote Radovljica št. 090-3/2015-5 z dne 28. 4. 2015 se delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (alineja 1.-14. te točke izreka) in iz geodetskega načrta novega stanja zemljišča za pridobitev uporabnega dovoljenja (alineja 15. te točke izreka):- geodetskega načrta z dne 22. 5. 2008 (elaborat 1), pri čemer mora prikriti ime, priimek in podpis osebe, ki je geodetski načrt izdelala,- geodetskega načrta za potrebe gradbene dokumentacije, št. lista 0.8.2.2.1., pri čemer mora prekriti ime in priimek osebe, ki je načrt izdelala,- geodetskega načrta za potrebe gradbene dokumentacije, št. lista 0.8.2.2.2., pri čemer mora prekriti ime in priimek osebe, ki je načrt izdelala,- geodetskega načrta za potrebe gradbene dokumentacije, št. lista 0.8.2.2.3., pri čemer mora prekriti ime in priimek osebe, ki je načrt izdelala,- geodetskega načrta za potrebe gradbene dokumentacije, št. lista 0.8.2.2.4., pri čemer mora prekriti ime in priimek osebe, ki je načrt izdelala,- načrta parcele, št. potrdila 02111-973/2008,- lista študije ravnanja z gradbenimi odpadki,- študije ravnanja z gradbenimi odpadki, z aprila 2009,- soglasja komunale št. 135/08-2009 gvk z dne 2. 6. 2009, pri čemer mora prekriti ime, priimek in podpise osebe, ki je vodila postopek in vodje razvoja,- soglasja Občine Radovljica, št. 3512-62/2009 z dne 24. 6. 2009,- situacije, št. lista 5.1.,- situacije zunanje ureditve, št. lista 4.5.1, pri čemer mora prekriti imena, priimke in podpise projektanta in odg. projektanta,- geodetskega načrta za potrebe gradbene dokumentacije, situacija vodovod, št. načrta 09-17, pri čemer mora prekriti imena in priimke osebe, ki je načrt izdelala in odg. projektanta,- certifikat geodetskega načrta z dne 22. 5. 2008, pri čemer mora prekriti ime, priimek in podpis odgovornega geodeta, - geodetskega načrta novega stanja zemljišča za pridobitev uporabnega dovoljenja v celoti, tako da prekrije ime in priimek osebe, ki je izdelala geodetski načrt (tretji list).2. V delu, v katerem mora organ prekriti osebne podatke v skladu s 1. točko izreka te odločbe, se pritožba prosilca zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 10. 3. 2015 na zapisnik ustne obravnave v upravni zadevi št. 351-237/2014-49, ki se vodi pri organu za izdajo gradbenega dovoljenja za parkirišča, dne 10. 3. 2015 podal zahtevo za pridobitev uporabnega in gradbenega dovoljenja ter geodetski posnetek v PGD in PZI v času izdaje gradbenega dovoljenja za objekt Kulturni in gasilski dom Mošnje. Prosilec je dne 24. 3. 2015 svojo zahtevo dopolnil in navedel, da želi vpogled in kopijo dokumentacije: PGD, PZI in PID za leto 2008/2009, ko se je pričel graditi Kulturni dom ter PID vključno z geodetskim posnetkom za pridobitev upravnega dovoljenja. Prav tako je zaprosil za vsa upravna dovoljenja za tako gradbeno dovoljenje, geodetski posnetek pred gradnjo v letu 2008 kulturnega doma in tehnični pregled – zapisnik ter uporabno dovoljenje – kopijo. Prosilec je dne 7. 4. 2015 pri organu vpogledal v projektno dokumentacijo PGD in PID, posredovane so mu bile kopije gradbenega dovoljenja št. 351-267/2009-8 z dne 9. 12. 2009, zapisnik tehničnega pregleda št. 351-78/2012 z dne 18. 5. 2012 in uporabno dovoljenje št. 351-78/2012 z dne 28. 5. 2012. Po vpogledu v dokumentacijo je prosilec zahteval še kopijo geodetskega načrta PGD, vse situacije na geodetskem načrtu v zvezi z gradnjo v PGD (št. lista 0.8.2.2.1, št. lista 0.8.2.2.2, št. lista 0.8.2.2.3, št. lista 0.8.2.2.4, načrta parcele, lista študije ravnanja z gradbenimi odpadki, študije ravnanja z gradbenimi podatki, soglasja komunale 135/08-2009 z dne 2. 6. 2009, soglasja občine 3512-62/2009 z dne 24. 6. 2009, situacije - št. lista 5.1, situacije zunanje ureditve – št. lista 4.5.1, situacije vodovoda – št. načrta 09-17, certifikata geodetskega načrta z datumom 22. 5. 2008 in kopijo geodetskega načrta iz projekta izvedenih del iz zadeve št. 351-78/2012 (geodetski načrt PID v celoti)).Organ je z odločbo št. 090-3/2015-5 z dne 28. 4. 2015 delno zavrnil zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na posredovanje kopij iz PGD in PID. Organ je navedel, da so kopije listin, ki jih zahteva prosilec, sestavni del PGD (projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja) in PID (projekta izvedenih del), ki sodita med avtorsko zaščitena dela na podlagi 9. točke drugega odstavka 5. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZASP), zaradi česar je prosilcu omogočil zgolj vpogled.Prosilec je zoper odločbo organa dne 10. 5. 2015 podal pritožbo zaradi zavrnitve fotokopij iz PGD in PID. V pritožbi je navedel, da se dokumenti nanašajo na investicije, financirane iz proračunskih občinskih sredstev. Dokumente bi potreboval kot materialni dokaz in osnovo za izpodbijanje in preprečitev izdaje gradbenega dovoljenja za mejno parkirišče, saj na parceli ni vidnih mejnih znamenj. Istočasno je bil dvignjen tudi nivo raščenega terena na umetni, zvišani nivo zemljišča (zasip mejne linije in zasutje mejnikov). Očitno je, da organ z neposredovanjem kopij želi preprečiti in ovirati pridobitev dokaznega gradiva, da je gradbeno dovoljenje izdano na škodo lastnika mejne parcele. Iz navedenih razlogov je nastala že tudi nepopravljiva škoda (manjvrednost parcele, odstranitev nasipa).Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, z dopisom št. 090-3/2015-8 z dne 19. 5. 2015, odstopil v reševanje IP.IP je po skrbem pregledu zadeve ugotovil, da organ z zahtevo prosilca ni seznanil stranskih udeležencev, zato je IP z dopisoma št. 090-140/2015/4 in 090-140/2015/5 z dne 10. 7. 2015 in z dopisom št. 090-140/2015/6 z dne 13. 7. 2015, stranske udeležence (Merjovc, podjetje za geodetske storitve, Žiga Novak s. p., Boris Sodja s. p. in Prostovoljno gasilsko društvo Mošnje) pozval, da prijavijo stransko udeležbo v postopku ter podajo pisno izjavo, zlasti glede tega, ali zahtevana dokumentacija predstavlja katero izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.Boris Sodja s. p. je z dopisom št. 057/2015 z dne 16. 7. 2015, priglasil stransko udeležbo in navedel, da je projekt PGD za gradnjo gasilskega doma Mošnje avtorsko delo, ter da ne dovoli kopiranja dela projekta ali celotnega projekta. Navedel je še, da je bil prosilcu omogočen vpogled v celotno dokumentacijo pri organu.Prostovoljno gasilsko društvo Mošnje je z dopisom z dne 16. 7. 2015 navedlo, da niso zavezanec za podajanje informacij javnega značaja, ter da ne drži navedba prosilca, da je bila dokumentacija financirana iz javnih sredstev, ter da je njihova zasebna last. Navajajo, da je projektna dokumentacija avtorsko delo. Rešitve, zajete v navedeni dokumentaciji, so plod dela posameznih članov Prostovoljnega gasilskega društva Mošnje, kar se tudi šteje kot avtorsko delo. Investicija gradnje prizidka h kulturnemu domu Mošnje, gasilski dom, turistična pisarna, katere investitor je bilo Prostovoljno gasilsko društvo Mošnje, je bila izvedena na območju, ki je bilo določeno s pogodbo o stavbni pravici, sklenjeno med lastnikom zemljišča (Občino Radovljica) in Prostovoljnim društvom Mošnje. Navedeno območje ne zajema in ne posega v obmejni pas parcel (odmik med parcelama znaša 11,70 m). Kopiranje projektne dokumentacije, zaradi varovanja avtorskih pravic vseh, ki so zaslužni za izdelke projektne dokumentacije PGD, PZI in PID, z vsemi sestavnimi deli, brez predhodnih dovoljenj za reproduciranje in distribuiranje vseh teh oseb, se torej ne dovoli. Podjetje za geodetske storitve Merjovc, Žiga Novak s. p., stranske udeležbe ni priglasilo.Pritožba je delno utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;2. organ mora z njo razpolagati;3. nahajati se mora v materializirani obliki.IP ugotavlja, da med strankama ni sporno, da zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, ter da je organ prosilcu že omogočil vpogled v zahtevano dokumentacijo. Med strankama je sporno le to, ali je prosilec upravičen do fotokopij zahtevane dokumentacije, oz. ali gre za avtorsko delo, katerega fotokopije niso dovoljene in je prosilec upravičen le do vpogleda.IP uvodoma ugotavlja, da je prosilec vložil zahtevo v postopku, v katerem je bil pooblaščenec tretje osebe. Iz pooblastila, ki ga je tretja oseba dala prosilcu, ne izhaja, da je prosilca pooblastila tudi za vlaganje zahtev po ZDIJZ, zato je organ pravilno postopal, ko je zahtevo prosilca obravnaval tako, kot da bi jo vložil v svojem imenu in ga tudi v odločbi obravnaval kot prosilca in ne kot pooblaščenca. Prosilec namreč za vložitev zahteve po ZDIJZ ne potrebuje pravnega interesa in lahko zahteva iste dokumente, kot bi jih zahtevala tretja oseba, tudi v svojem imenu.Glede na navedbe organa v odločbi in glede na navedbe stranskih udeležencev, da zahtevani dokumenti predstavljajo avtorsko delo, IP pojasnjuje, da iz ZDIJZ izhaja, da ima prosilec, na podlagi 17. člena ZDIJZ, pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled). Glede na navedeno se torej v primeru, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le določen način seznanitve z njo (elektronska kopija, fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled).
V skladu s 5. členom ZASP je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Če torej posamezno delo izpolnjuje vse navedene predpostavke kumulativno, se šteje, da gre za avtorsko delo. Glede zahtevanih dokumentov IP ugotavlja, da ti nedvomno izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela iz 5. člena ZASP. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorja in intelektualno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi dokumentov IP ocenjuje tudi, da imajo dokumenti tudi zadostno mero individualnosti, da se štejejo za avtorsko delo. IP tako ugotavlja, da zahtevani dokumenti nedvomno izpolnjujejo vse predpostavke za avtorsko delo iz 5. člena ZASP.
Vendar pa je treba v konkretnem primeru upoštevati tudi določbe 9. člena ZASP, ki določenim delom odreka avtorskopravno varstvo. Gre za dela, ki ne glede na to, ali izpolnjujejo navedene predpostavke za avtorsko delo iz 5. člena ZASP, avtorskopravnega varstva ne uživajo. In sicer glede na določbo 9. člena ZASP avtorskopravno niso varovane ideje, načela, odkritja, uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja ter ljudske književne in umetniške stvaritve. Prevodi navedenih dokumentov so avtorskopravno varovani, razen če so objavljeni kot uradna besedila. Namen te določbe je čim večje razširjanje in objavljanje uradnih besedil zaradi javnega interesa. V primeru uradnih besedil se mora avtorjev interes umakniti javnemu, saj je v interesu družbe, da je čim bolj seznanjena z zakoni in predpisi, ki jo uravnavajo. Omejevanje uporabe predpisov z avtorskim pravom bi bilo v neposrednem nasprotju z njihovim poslanstvom in smislom. Gre predvsem za besedila, ki jih izdajajo institucije z zakonodajnimi, sodnimi ali upravnimi pristojnostmi ter oblastvenimi upravičenji in s katerimi se uravnavajo pravni položaj državljana ali druge družbene zadeve (povzeto po Trampuž M., Oman B., Zupančič A., Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, str. 54). Taka besedila so torej tudi gradbena dovoljenja, saj gre za upravne odločbe upravnih enot. Uradno besedilo pri tem predstavlja tako sama odločba, kot tudi vsi dokumenti oz. norme, ki so njene priloge oz. sestavni del. Id., str. 54; To velja tako v primeru besedil, kot tudi v primeru uradnih stvaritev, ki niso besedila (skice in načrti, arhitekturni, urbanistični in kartografski načrti v zazidalnih načrtih in drugih prostorskih izvedbenih aktih itd.). Id., str. 55 Glede na določbo drugega odstavka 68. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGO-1), je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, lahko pa tudi druge listine, če tako določa zakon, sestavni del gradbenega dovoljenja. Tretji odstavek 35. člena ZGO-1 določa, da minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, predpiše vsebino in obliko projektne dokumentacije, način njene izdelave in vrste načrtov, ki pridejo v poštev za posamezne vrste stavb in gradbenih inženirskih objektov, glede na namen njihove uporabe, raven obdelave in glede na vrsto gradnje. Ta predpis je Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur. l. RS,št. 55/08). V 5. členu Pravilnika je določeno, da vsak projekt, idejna zasnova, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del) po zaporedju sestavljajo vodilna mapa, načrti in elaborati. Obvezna sestavina zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki vsebuje vodilno mapo ter ustrezne načrte in predpisane elaborate glede na vrsto objekta. Gradbeno dovoljenje, kot upravna odločba, očitno vključuje tudi sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane in izvedene gradnje ter obsega idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del. Posledično vsi navedeni dokumenti predstavljajo s trenutkom izdaje gradbenega dovoljenja uradno besedilo in so izvzeti iz avtorskopravnega varstva po ZASP. IP ugotavlja, da je organ dne 9. 12. 2009 izdal gradbeno dovoljenje št. 351-267/2009-8 za gradnjo prizidka (gasilski dom, turistična pisarna) h Kulturnemu domu Mošnje na zemljišču s parc. št. ½ in 1/3, obe k. o. Mošnje. Gradnja more potekati v skladu s projektno dokumentacijo PGD, št. projekta 017/2009, izdelano aprila 2009 v projektivnem podjetju Boris Sodja s. p. Projekt sestavljajo naslednji dokumenti: 0 - vodilna mapa, 1 – Načrt arhitekture št. 017/2009-A, 3 – Načrt gradbenih konstrukcij št. 017/2009-GK, 4 – Načrt električnih instalacij št. 123/2009, 5 – Načrt strojnih instalacij št. 09-17, izkaz požarne varnost stavbe, elaborat gradbene fizike in geodetski načrt št. 3-49/2008. Prav tako je organ dne 28. 5. 2012 izdal uporabno dovoljenje št. 351-78/2012-18, katerega sestavni deli so vodilna mapa PID št. 007/2011, z datuma februar 2012 in maj 2012, geodetski posnetek Merjovc, Žiga Novak s. p., št. 55-2011, vodilna mapa dokazila o zanesljivosti objekta št. 9-2012, februar 2012. Oba dokumenta, gradbeno in uporabno dovoljenje, sta upravni odločbi, ki s trenutkom izdaje predstavljata uradni besedili in sta izvzeti iz avtorskopravnega varstva po ZASP. Glede na dejstvo, da navedena dokumenta s svojimi prilogami, od dneva njune izdaje torej nista avtorskopravno varovana, v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu omogoči seznanitev z informacij, ki je zavarovana z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, tako, da se mu jo da na vpogled. Prosilec je v konkretnem primeru torej upravičen tudi do fotokopij zahtevane dokumentacije.Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je IP v nadaljevanju po uradni dolžnosti preizkusil, ali so morebiti podane kakšne izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da so v dokumentih vsebovani osebni podatki fizičnih oseb, za katere ne obstaja zakonska podlaga, ki bi dovoljevala njihovo razkritje, in sicer njihova imena, priimki in podpisi.V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (ZVOP-1). Vendar pa se v skladu z določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.V zvezi z imeni, priimki in podpisi odgovornega projektanta, odgovornega vodje projekta, sodelujočih inženirjev pri projektu, izdelovalca dokumentacije, odgovornega geodeta ipd. je IP ugotovil, da je v konkretnem primeru treba upoštevati Zakon o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZGO-1), ki v 2. odstavku 124. člena določa, da ima vsakdo pravico pridobiti samo podatke o tem, ali je posameznik vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije oz. v imenik Inženirske zbornice Slovenije. To pomeni, da so imena, priimki in podpisi odgovornega projektanta, odgovornega vodje projekta, sodelujočih inženirjev pri projektu, izdelovalca dokumentacije, odgovornega geodeta ipd. v projektni dokumentaciji varovani osebni podatki in jih je, v skladu z določili 7. čl. ZDIJZ, treba prekriti oz. zahtevane dokumente anonimizirati, preden se prosilcu omogoči vpogled.IP je dovolil razkritje naslednjih osebnih podatkov:- imena, priimki in podpisi samostojnih podjetnikov, saj se samostojni podjetniki v konkretnih dokumentih ne nahajajo kot posamezniki, temveč v vlogi poslovnega subjekta, kot taki pa niso upravičeni do zaščite v smislu ZVOP-1. ZVOP-1 namreč posameznika definira kot določeno ali določljivo fizično osebo, na katero se nanaša osebni podatek, posameznik pa, kadar nastopa v vlogi poslovnega subjekta, ne predstavlja fizične osebe;- imena, priimki in podpisi javnih uslužbencev, saj 1. alineja tretjega odstavka 6. člena določa, da se ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Navedene podatke je torej v zahtevanem dokumentu dopustno razkriti. ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). Organ mora podatke izbrisati na način iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07), ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Skladno z navedenim je IP organu naložil izvedbo delnega dostopa.IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji zmotno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa št. 090-3/2015-5 z dne 28. 4. 2015 delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. Postopek vodila:Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav., svetovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka