Prosilec - Medobčinski inšpektorat Kranj
+ -Številka: 090-156/2014/17
Kategorije: Ali dokument obstaja, Ostali sodni postopki, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala dostop do vseh plačilnih nalogov, ki jih je izdala točno določena uradna oseba organa. Organ je z odločbo zahtevo prosilke v celoti zavrnil. Zoper takšno odločitev je prosilka vložila pritožbo, ker je organ napačno uporabil določbe ZP-1, ni preveril, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa, ni podana izjema iz 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in ker se organ neupravičeno sklicuje na neobstoj zahtevanih dokumentov. Pooblaščenec je pritožbi prosilke delno ugodil in izpodbijano odločbo delno odpravil ter zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je organ z odločbo zahtevo prosilke ponovno zavrnil. Zoper takšno odločitev je prosilka vložila pritožbo, ker je organ napačno uporabil materialen predpis in nepravilno ter nepopolno ugotovil dejansko stanje. Pooblaščenec je pritožbi prosilke delno ugodil, izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo. Pooblaščenec je pritožbi prosilke delno ugodil in izpodbijano odločbo organa delno odpravil ter organu naložil posredovanje fotokopij štirih plačilnih nalogov, pri čemer je v skladu z določili 7. čl. ZDIJZ odločil, da je treba prekriti varovane osebne podatke. Zoper odločbo Pooblaščenca je prosilka vložila tožbo na Upravno sodišče RS, ki je s sodbo tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo v 1. tč. izreka odpravilo, zadevo pa v tem delu vrnilo Pooblaščencu v ponovno odločanje. Pooblaščenec je ponovno odločil tako, da je pritožbi prosilke delno ugodil in izpodbijano odločbo organa delno odpravil ter organu naložil posredovanje fotokopij štirih plačilnih nalogov, pri čemer je v skladu z določili 7. čl. ZDIJZ odločil, da je treba prekriti varovane osebne podatke.
ODLOČBA:Številka: 090-156/2014/17
Datum: 5. 12. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odstavka 15. člena ter 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo, z dne 6. 6. 2014, št. 090-7/2014-10/44-14, Medobčinskega inšpektorata Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O ČB O:
1. Pritožbi se delno ugodi in se odločba Medobčinskega inšpektorata Kranj, št. 090-7/2014-10/44-14 z dne 6. 6. 2014 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo:
- plačilnega naloga št. 42300770 z dne 18. 10. 2010, tako da v dokumentu prekrije:
A) ime, priimek, EMŠO, naslov bivališča v vrstici, ki se konča z DOSTAVA, je dne,
B) ime, priimek in naslov bivališča v univerzalnem plačilnem nalogu,
C) ime in priimek v vrstici, ki se začne s Čez dva dni, oziroma 13.10.2010, je kršitelj,
D) znamko vozila v odstavku, ki se začne s Čez dva dni, oziroma 13.10.2010, je kršitelj,
E) ime, priimek, datum in kraj rojstva ter naslov stalnega prebivališča v vrstici, ki se začne z je razvidno, da je g.
F) naslov začasnega prebivališča v vrstici, ki se začne z Omenil je tudi, da je.
G) vse fotografije v celoti.
- plačilnega naloga št. Pn 06113-5123/2011 z dne 7. 11. 2011, tako da v dokumentu prekrije:
A) ime, priimek, EMŠO, naslov bivališča v vrstici, ki se začne s Kršitelj
B) ime, priimek, znamko in registrsko številko vozila v odstavku, ki se začne z opis dejanskega stanja:
C) ime, priimek, naslov bivališča v vrstici, ki se začne pod navedbo Vročiti osebno:
- plačilnega naloga št. Pn 06113-2998/2012 z dne 1. 10. 2012, tako da v dokumentu prekrije:
A) ime, priimek, EMŠO, naslov bivališča v vrstici, ki se začne s Kršitelj,
B) znamko, tip in registrsko številko vozila v točki a), ki se začne z je dne 19.09.2012,
C) znamko, tip in registrsko številko vozila v vrstici, ki se začne z a) Vozilo znamke,
D) ime, priimek, naslov bivališča v vrstici, ki se začne pod navedbo Vročiti:
E) znamko, tip in registrsko številko vozila v odstavku, ki se začne z Dne 19.09.2012 ob
F) vse fotografije v celoti.
- plačilnega naloga št. Pn 06113-418/2014-2 z dne 5. 2. 2014, tako da v dokumentu prekrije:
A) ime, priimek, EMŠO, naslov bivališča v vrstici, ki se začne s Kršiteljica.
B) znamko in registrsko številko vozila v odstavku, ki se začne z Dne 4.2.2014 ob 15.40 uri
C) priimek v odstavku, ki se začne z Med tem ko sem odgovarjal
2. V delu, v katerem je organ, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, dolžan prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilke zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 10. 3. 2014 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer do:
- vseh plačilnih nalogov, ki jih je zaradi nedostojnega vedenja po 2. odst. 7. čl. Zakona o varstvu javnega reda in miru (Ur. l. RS, št. 70/2006, v nadaljevanju ZJRM-1) izdala uradna oseba organa, Predrag Vasić, in sicer od začetka opravljanja njegove funkcije dalje, še prav posebej pa plačilni nalog, ki je bil zaradi nedostojnega vedenja izdan …;
- vseh plačilnih nalogov, ki jih je Predrag Vasić izdal zaradi kršitev določil Odloka o ureditvi in pravilih cestnega prometa v MO Kranj, pri čemer se ti plačilni nalogi nanašajo na kršitve, ki jih je zaznal dne 4. 2. 2014.
Organ je zahtevo prosilke v celoti zavrnil z odločbo št. 090-7/2014-1/44-14, z dne 18. 3. 2014. V odločbi organ navaja, da:
- je zahtevo prosilke treba zavrniti zaradi obstoja izjeme iz 3. in 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ,
- se lahko na podlagi Zakona o prekrških (Ur. l. RS št. 29/11, v nadaljevanju ZP-1) podatke posreduje le posamezniku, na katerega se ti podatki nanašajo, vsem ostalim pa le, če izkažejo upravičen, na zakonu utemeljen interes. Glede na to, da prosilka prosi za informacije, ki se ne nanašajo na njen prekrškovni postopek, ji organ zahtevanih podatkov ne sme razkriti,
- prosilka prosi za podatke, o katerih organ ne vodi evidence, ker ZP-1 tega ne določa, poleg tega pa prosilka prosi za plačilne naloge, ki sploh niso nastali in organ z njimi ne razpolaga.
Zoper odločbo organa je prosilka dne 24. 3. 2014 vložila pritožbo. V pritožbi navaja, da:
- je organ napačno uporabil določbe ZP-1,
- organ ni preveril, ali je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa možno omogočiti dostop do zahtevane dokumentacije, ne da bi se s tem poseglo v varovane osebne podatke,
- se organ neupravičeno sklicuje na izjemo iz 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj v izpodbijani odločbi ni navedel niti enega razloga, zakaj bi razkritje zahtevanih dokumentov ogrozilo izvedbo postopka, prav tako je večina postopkov verjetno že zaključenih,
- se organ neupravičeno sklicuje na neobstoj zahtevanih dokumentov, saj ti nedvomno obstajajo, drugače se organ v izpodbijani odločbi ne bi skliceval na izjeme, ki po njegovem mnenju onemogočajo razkritje zahtevanih dokumentov,
- organ razpolaga z vsaj enim plačilnim nalogom, izdanim zaradi kršitve odloka, ki jo je Predrag Vasić zaznal dne 4. 2. 2014. Kot dokazilo prosilka pritožbi prilaga plačilni nalog št. Pn 06113-563/2014-2 z dne 19. 2. 2014, izdanim na podlagi zaznane kršitve Odloka s strani Predraga Vasića, z dne 4. 2. 2014.
Pooblaščenec je z odločbo št. 090-64/2014/6, z dne 8. 5. 2014, pritožbi prosilke delno ugodil in izpodbijano odločbo delno odpravil ter zadevo v delu, ki se nanaša na 1. tč. zahteve prosilke, z dne 10. 3. 2014, vrnil organu v ponovno odločanje. V preostalem delu zahteve, ki se nanaša na 2. tč. zahteve prosilke, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.
V ponovljenem postopku je organ odločil o zahtevi prosilke z odločbo, z dne 6. 6. 2014, št. 090-7/2014-10/44-14, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilke, nato pa navedel, da prosilki zahtevanih dokumentov ne more posredovati, ker arhiv dokumentarnega gradiva organu ne omogoča iskanja z iskalnim nizom, vezanim na posamezno pooblaščeno uradno osebo, temveč le po zaporedni številki zadeve. Nadalje se organ sklicuje na veliko količino arhivskega gradiva in na dejstvo, da arhiviranih plačilnih nalogov ni v računalniških bazah, kar pomeni, da ni mogoče opraviti iskanja po kriteriju pooblaščene uradne osebe na enostaven in hiter način. Delo, ki bi ga iskanje v arhivu zahtevalo, ni upravičeno, niti ekonomično, smotrno ali sorazmerno glede na porabljen čas in začasno nemožnost zaposlenih opravljati osnovne delovne naloge pri organu. Organ meni, da ni dolžan zbirati informacij ali povezovati podatkov in opravljati raziskav in zbirati podatkov po registratorjih, da bi pripravil informacijo javnega značaja. Informacijski sistem ne omogoča izpisa o kršitvah v določnem obdobju, ki jih je zaznal in obravnaval konkretni javni uslužbenec glede na konkretni zakon, zato se šteje, da dokument, ki ga prosilka zahteva, ne obstaja. Nadalje organ navaja, da je treba upoštevati določbo 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi, ker je tudi postopek o prekršku prosilke v postopku na Okrajnem sodišču v Kranju. Organ je v nadaljevanju izvedel tudi t. i. škodni test, in sicer meni, da lahko vlagateljica uporabi podatke za svojo lastno korist, da bi pred sodiščem dokazovala domnevno konfliktnost redarja na podlagi podatkov o uvedenih postopkih zaradi nedostojnega vedenja zoper njega, kot uradno osebo oz. te podatke posredovala sodišču, širši javnosti in medijem. Z razkritjem informacij bi nastala škoda za izvedbo prekrškovnega postopka pred sodiščem, saj bi se z dokazi lahko seznanil vsakdo, tudi osebe, ki še niso stranke v postopku ali osebe, ki niso bile zaslišane ali bodo zaslišane ponovno, kar bi vplivalo na njihove izpovedbe. Razkritje zahtevanih plačilnih nalogov bi bilo zato v izrecnem nasprotju s 67. členom ZP-1, ki navaja, da se v postopku o prekršku uporabljajo smiselno določbe zakona o kazenskem postopku o zaslišanju obdolženca ali prič in po katerem se priče zaslišujejo vsaka zase in brez navzočnosti drugih prič. Razkritje bi zato vplivalo na izvedbo dokaznega postopka in posledično na ugotavljanje dejstev, ki so pomembna za izdajo zakonite sodne odločbe, s čimer bi bilo okrnjeno načelo materialne resnice, kot eno izmed temeljnih načel prekrškovnega, oziroma kazenskega postopka. Organ meni, da bi z razkritjem nastala škoda, ki je večja od pravice javnosti, do seznanitve z informacijo. Organ nadalje navaja, da ZP-1 v 204.a čl. določa, da se podatki, ki so vpisani v evidence po 203. čl. ZP-1, lahko dajejo samo na podlagi prošnje posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, če jih potrebuje za uveljavljanje svojih pravic. Drugim uporabnikom se podatki iz teh evidenc dajejo na podlagi obrazložene zahteve, če imajo za uporabo teh podatkov upravičen, na zakonu utemeljen interes. Organ meni, da prosilka ni upravičena vlagateljica po ZP-1. Prednost je treba dati specialnemu predpisu, kar je za organ ZP-1, pred splošnim zakonom, kar je za organ ZDIJZ.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka, dne 16. 6. 2014, pri Pooblaščencu vložila pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega predpisa in nepravilno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je organ ne le vnovič odločil nezakonito in nepravilno, temveč je postopal v izrecnem nasprotju z jasnimi napotki odločbe Pooblaščenca št. 090-64/2014/6, z dne 8. 5. 2014. S tem je kršil določilo 3. odst. 251. čl. ZUP, po katerem mora organ prve stopnje vseskozi ravnati po odločbi organa druge stopnje. Prosilka nadalje navaja, da je iz obrazložitve izpodbijane odločbe razvidna želja organa pred javnostjo skriti podatke, ki bi lahko razkrili njegovo nepravilno delovanje, in da načrtno zavlačuje postopek, da bi se do končne odločitve zaradi poteka roka hranjenja dokumentov ali morda celo zaradi selektivnega izločanja zahtevanih dokumentov fizično uničilo čim več gradiva. Obrazložitev izpodbijane odločbe je v nasprotju z namenom, cilji in smislom pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost njegovega delovanja. Prosilka tudi meni, da je iskanje informacije neizogibni sestavni del postopka, v katerem organ omogoči dostop do informacije javnega značaja in kot tako ne more biti razlog za zavrnitev zahteve. V zvezi z izjemo, katere obstoj organ zatrjuje v skladu s 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, prosilka navaja, da je organ v ponovljenem postopku navodilo Pooblaščenca v celoti ignoriral in ni preveril, ali so postopki, iz katerih izvirajo zahtevani dokumenti, v teku. Prekrškovni postopek, ki ga je organ sprožil proti pritožnici, ni v nobeni povezavi z zahtevanimi dokumenti; ti so bili izdani drugim osebam za druga dejanja in v drugih postopkih, ki so pravnomočno končani, zato ovira po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ že v izhodišču ne more biti podana. Kako bo prosilka uporabila zahtevane informacije javnega značaja, je stvar njene presoje in svojih namenov ni dolžna pojasnjevati.
Organ je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-7/2014-13/44-14, z dne 24. 6. 2014, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Organ je Pooblaščencu na podlagi poziva, z dne 27. 6. 2014 in 25. 7. 2014, dne 23. 7. 2014 in 28. 7. 2014 posredoval štiri plačilne naloge, ki jih je od začetka opravljanja funkcije dalje zaradi nedostojnega vedenja po 2. odst. 7. čl. ZJRM-1 izdal Predrag Vasić, in sicer plačilne naloge št. 42300770 z dne 18. 10. 2010, št. Pn 06113-5123/2011 z dne 7. 11. 2011, št. Pn 06113-2998/2012 z dne 1. 10. 2012 in št. Pn 06113-418/2014-2 z dne 5. 2. 2014. V zvezi s slednjim je organ posredoval tudi fotokopijo celotnega spisa v zvezi z odstopom zadeve sodišču.
Pooblaščenec je o pritožbi odločil z določbo št. 090-156/2014/7, z dne 8. 8. 2014, s katero je pritožbi delno ugodil in izpodbijano odločbo organa delno odpravil ter organu naložil posredovanje fotokopij štirih plačilnih nalogov, pri čemer je v skladu z določili 7. čl. ZDIJZ odločil, da je treba prekriti varovane osebne podatke. Zoper odločbo Pooblaščenca je prosilka vložila tožbo na Upravno sodišče RS, ki je s sodbo št. I U 1431/2014-16, z dne 29. 10. 2014, tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo v 1. tč. izreka odpravilo, zadevo pa v tem delu vrnilo Pooblaščencu v ponovno odločanje.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pojem informacije javnega značaja:
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilka zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovila na Medobčinski inšpektorat Kranj, ki je skupni prekrškovni organ občinskih uprav za Mestno občino Kranj in občine Cerklje na Gorenjskem, Jezersko, Naklo, Preddvor, Šenčur in Tržič (v nadaljevanju: občine ustanoviteljice), ustanovljen z namenom učinkovitejšega izvrševanja upravnih in prekrškovnih nalog na področju inšpekcijskega in redarskega nadzora na območju teh občin. Ima status samostojnega skupnega upravnega in prekrškovnega organa občin ustanoviteljic in je torej nedvomno dolžan delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. člena ZDIJZ.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, Pooblaščenec ugotavlja, da je delovno področje organa urejeno v 4. čl. Odloka o ustanovitvi organa (Ur. l. RS, št. 106/2009 ), ki določa, da organ opravlja nalogo izvajanja inšpekcijskega in redarskega nadzora na področju, ki ga ureja predpis ustanoviteljice, skladno z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi, ki veljajo na območju občine ustanoviteljice. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Zahtevane informacije tako nedvomno spadajo v delovno področje organa, organ pa z njimi tudi razpolaga (saj jih je posredoval Pooblaščencu skupaj z odstopom pritožbe). V nadaljevanju se je Pooblaščenec tako opredelil do posameznih navedb organa in prosilke.
1. Ali pravica do pregleda in prepisa dokumentov po ZP-1 predstavlja lex specialis v odnosu do pravice do dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ?
V izpodbijani odločbi je organ navedel, da je treba dati prednost specialnemu predpisu, kar je za organ ZP-1, pred splošnim zakonom, kar je za organ ZDIJZ. Pooblaščenec ponovno poudarja (glej tudi odločbo Pooblaščenca v zadevi št. 090-64/2014/6, z dne 8. 5. 20014, str. 3 in 4 in sodbo Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 252/2009, z dne 27. 8. 2009), da ZP-1 in ZDIJZ nista v razmerju lex specialis derogat legi generali, ker ne urejata iste pravice. ZDIJZ je na področju dostopa do informacij javnega značaja nedvomno specialnejši zakon v odnosu do vseh ostalih zakonov. Zakonodajalec lahko posamezna vprašanja v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja v drugem zakonu uredi vsebinsko drugače kot v ZDIJZ, vendar v takšnem primeru ZDIJZ postane splošni zakon le v odnosu do materije, ki jo ureja takšna konkretna določba drugega zakona, ki se izrecno nanaša na dostop do informacij javnega značaja. V danem primeru pa določbe ZP-1, na katere se sklicuje organ, v ničemer ne urejajo materije pravice dostopa do informacij javnega značaja. V skladu z izrecno določbo ZDIJZ (načelo prostega dostopa – 5. člen) prosilki zahteve ni treba pravno utemeljiti ali izkazati upravičenega interesa. Stališču Pooblaščenca, da za dostop do informacij, ki jih zahteva, prosilki v konkretnem primeru ni treba izkazati pravnega interesa, pa je pritrdilo tudi Upravno sodišče RS, v zgoraj navedeni sodbi št. I U 1431/2014-16, z dne 29. 10. 2014. Organi zavezanci ob tem lahko zavrnejo dostop do informacij javnega značaja le v primeru izjem, ki jih določa ZDIJZ v 1. odstavku 6. člena. Sklicevanje organa na ZP-1 kot specialni predpis je tako v konkretnem primeru neutemeljeno.
2. Ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga?
Organ v izpodbijani odločbi navaja, da zahtevanih dokumentov ne more posredovati, ker iskanja le- teh v arhivu ni mogoče opraviti na enostaven in hiter način. Delo, ki bi ga iskanje v arhivu zahtevalo, ni upravičeno, niti ekonomično, smotrno ali sorazmerno glede na porabljen čas in začasno nemožnost zaposlenih opravljati osnovne delovne naloge pri organu. Organ meni, da bi tovrstno delo pomenilo pripravo informacij javnega značaja in je potrebno šteti, da dokument, ki ga prosilka zahteva, ne obstaja. Pooblaščenec je na podlagi posredovane dokumentacije s strani organa ugotovil, da informacije oz. dokumenti obstajajo, le poiskati jih je treba. Pojasnilo, da organ ne vodi evidence o določenih informacijah na način, da bi jih bilo mogoče najti na enostaven način, ne pomeni, da te informacije ne obstajajo, temveč da jih je le potrebno poiskati, lahko tudi ročno. Nepreglednost dokumentarnega gradiva oz. način vodenja le tega ne more biti razlog za zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Poudariti velja, da pri tem ne gre za ustvarjanje novih dokumentov ali za nesorazmeren napor, kot navaja organ. Tudi Upravno sodišče je zavzelo stališče, da »veliko dela« ne predstavlja izjeme po 6. čl. ZDIJZ (glej npr. sodba U92/2006-8, v tej zadevi je moral organ pripraviti za delni dostop v skladu s 7. čl. ZDIJZ 18.587 dokumentov). Pooblaščenec meni, da v predmetni zadevi tudi ne gre za zahtevo po informacijah, ki bi zahtevale vsebinsko študijo posameznih spisov, temveč je že na prvi pogled pri vsakem spisu jasno, za kakšno zadevo gre in katera uradna oseba je odločala v njej. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ dejansko razpolaga z zahtevanimi plačilnimi nalogi (nenazadnje jih je na poziv tudi posredoval Pooblaščencu).
3. Ali je v konkretnem primeru podana izjema v skladu s 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ?
V izpodbijani odločbi je organ navedel, da je postopek o prekršku prosilke v postopku na Okrajnem sodišču v Kranju. Organ meni, da lahko vlagateljica uporabi podatke za svojo lastno korist, da bi pred sodiščem dokazovala domnevno konfliktnost redarja oz. te podatke posredovala sodišču, širši javnosti in medijem. Z razkritjem informacij bi nastala škoda za izvedbo prekrškovnega postopka pred sodiščem, ki je večja od pravice javnosti, do seznanitve z informacijo. Glede na sklicevanje organa na izjemo iz 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ Pooblaščenec pojasnjuje, da navedena izjema kumulativno določa dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme, in sicer:
- da je postopek še v teku in
- da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.
Drugi pogoj zavezuje organ k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora organ izkazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oz. da bi nastala določena škoda pri izvedbi konkretnega postopka. Ogrozitev pa mora vsakokrat biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oz., če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pooblaščenec ugotavlja, da upoštevaje dejstvo, da je organ zatrjeval škodo le pavšalno oz. brez konkretizacije (kakšna škoda naj bi nastala in zakaj naj bi nastala), v konkretnem primeru zatrjevana potencialna škoda za izvedbo postopka ni izkazana in posledično ne gre za izjemo po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
4. Ali zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke?
Pooblaščenec se je v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki predstavljajo varovane osebne podatke v skladu z določili Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. čl. ZVOP-1. Iz navedenih določb kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Že iz določbe 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da je razkritje osebnega podatka v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Pooblaščenec je ob vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovil, da predmetni plačilni nalogi vsebujejo ime, priimek in podpis uradne osebe, ki jih je izdala. V skladu s 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ podatki, povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (uradne osebe, ki je vodila postopek, v katerem je bil izdan plačilni nalog) ne predstavljajo izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zato se dostop do teh informacij dovoli.
Presojani dokumenti poleg zgoraj (v tej točki – 4.) navedenih podatkov vsebujejo tudi ime, priimek, EMŠO, datum rojstva, naslov stalnega bivališča kršitelja oz. kršiteljice, naslov začasnega bivališča kršitelja oz. kršiteljice, fotografije, znamko, tip in registrsko številko vozila. V skladu z navedeno določbo 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZVOP-1 ti podatki zagotovo predstavljajo t. i. varovane osebne podatke. Pooblaščenec ob tem ni zasledil pravne podlage, ki bi dopuščala javno objavo teh podatkov oz. njihovo posredovanje prosilki po ZDIJZ, zato jih je, v skladu z določili 7. čl. ZDIJZ, treba prekriti oz. zahtevane dokumente pred posredovanjem prosilki anonimizirati, kot izhaja iz 1. tč izreka te odločbe.
Pooblaščenec še pojasnjuje, da je prosilka zahtevala tudi plačilni nalog, ki naj bi bil zaradi nedostojnega vedenja izdan … Če bi prosilka zahtevala samo en plačilni nalog, bi bil posameznik na njegovi podlagi točno določen, zato delni dostop oz. anonimizacija plačilnega naloga ne bi bila mogoča. Ker pa so v konkretnem primeru predmet zahteve vsi plačilni nalogi, ki jih je izdal Predrag Vasić oz. so predmet presoje štirje plačilni nalogi, je anonimizacija mogoča. S prekritjem identifikacijskih podatkov na teh plačilnih nalogih namreč posameznikov ni več mogoče določiti, ni torej mogoče ugotoviti, katerim posameznikom so bili plačilni nalogi izdani.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ na prvi stopnji zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, zato je Pooblaščenec, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, pritožbi prosilke delno ugodil, izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo ter odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. Pritožbo prosilke je Pooblaščenec, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, delno zavrnil, in sicer iz razloga varstva osebnih podatkov, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
raziskovalec Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
pooblaščenka