Prosilec - Univerzitetni klinični center Ljubljana
+ -Številka: 090-175/2012/17
Kategorije: Osebni podatek, Odločbe po sodbah Upravnega sodišča
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo, da želi pridobiti vse listine poškodovanca, zaradi katerega ga državno tožilstvo z obtožnim predlogom Kt 4911/09 z dne 28. 10. 2010, obtožuje kaznivega dejanja povzročitve poškodbe: listine, ki jih je izpolnil poškodovanec, poškodbeni list in ostale dokumente organa v povezavi z navedeno poškodbo. Organ je prosilcu zavrnil dostop do dokumentov na podlagi varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec je po sodbi sodišča I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 ponovno pregledal zahtevi vsebinsko ustrezno dokumentacijo in ugotovil, da vsebuje varovane osebne podatke, ki se tako prepletajo, da delni dostop do dokumentov ni mogoč, zato je pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-175/2012/17
Datum: 1. 4. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 02-25/27-12 z dne 9. 8. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 17. 8. 2012 zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, št. 02-25/27-12 z dne 9. 8. 2012, se zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 23. 7. 2012 na organ naslovil zahtevo, da želi pridobiti vse listine poškodovanca, zaradi katerega ga državno tožilstvo z obtožnim predlogom Kt 4911/09 z dne 28. 10. 2010, obtožuje kaznivega dejanja povzročitve poškodbe: listine, ki jih je izpolnil poškodovanec, poškodbeni list in ostale dokumente organa v povezavi z navedeno poškodbo.
Organ je dne 9. 8. 2012 izdal odločbo št. 02-25/27-12, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, sklicujoč se na varovane osebne podatke. Organ v odločbi sploh ni ugotavljal, kot navaja, ali posamezni dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, formalno predstavljajo informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ, saj bi v tem primeru že zgolj z ugotovitvijo dejstva, da organ s posameznim dokumentom razpolaga, prosilca seznanili s podatkom, ali je bil poškodovanec pri njih na zdravljenju, kar bi predstavljalo kršitev varstva osebnih podatkov.
Prosilec je dne 16. 8. 2012 vložil pritožbo, v kateri navaja, da se ne strinja, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo prosto dostopnih informacij. Prosilec navaja, da se organ za zavrnitev neupravičeno sklicuje na osebne podatke, ki jih lahko prekrije in prosilcu omogoči delni dostop.
Organ je dne, 17. 8. 2012, z dopisom št. 01-205/2-12, pritožbo kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja in dokumente, o katerih je odločal.
Pooblaščenec je dne 3. 10. 2012 izdal odločbo št. 090-175/2012/6, s katero je pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, da mu mora posredovati zahtevane dokumente v skladu s 7. členom ZDIJZ, v obliki delnega dostopa (prekriti varovane osebne podatke).
Zoper odločbo Pooblaščenca je organ vložil tožbo na Upravno sodišče RS. To je, s sodbo št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, Pooblaščencu pa naložilo, da mora v ponovljenem postopku ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za seznanitev z osebnimi podatki in zdravstveno dokumentacijo, ki jo je zahteval prosilec. Sodišče je v sodbi zavzelo mnenje, da v konkretnem primeru dostop do zahtevanih podatkov v obliki delnega dostopa ni mogoč, saj, glede na zadevo, iz dokumentacije ni mogoče izločiti ali prekriti podatkov, ne da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost. Sodišče je navedlo tudi, da je tožnik zahteval podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato tudi prikritje imena, priimka, naslova stalnega prebivališča in rojstnega datuma poškodovanca, ne more prikriti njegove prepoznavnosti.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa, prav tako pa je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti obstajajo v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga, saj jih je posredoval Pooblaščencu.
Dokumenti, ki so predmet odločanja Pooblaščenca so:
- izvid urgentnega kirurškega bloka z dne 10. 7. 2009,
- vpisni list, ki ga izpolni pacient z dne 10. 7. 2009,
- obvestilo o telesni poškodbi z dne 13. 7. 2009,
- dopis Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani z dne 26. 1. 2010,
- opis poškodbe in opredelitev narave poškodbe z dne 16. 2. 2010.
Izjeme iz 6. člena ZDIJZ - osebni podatki kot izjema od prostega dostopa
Organ se je v izpodbijani odločbi pri zavrnitvi dostopa skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1).
Na izjemo varstva osebnih podatkov je opozorilo tudi Upravno sodišče, v sodbi št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, zato je Pooblaščenec v skladu z napotki sodišča preveril, ali je mogoč prost dostop do zahtevanih podatkov.
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Vsak osebni podatek nima hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Dokumenti, o katerih odloča Pooblaščenec, vsebujejo naslednje osebne podatke: ime, priimek, naslov stalnega prebivališča, rojstni datum, podpis in poškodbe poškodovanca ter ime, priimek, delovno mesto in podpis zdravnikov, policista in okrožne državne tožilke (javni uslužbenci).
Pooblaščenec se najprej opredeljuje do osebnih podatkov javnih uslužbencev in pojasnjuje, da je posameznik, ki je sklenil delovno razmerje v javnem sektorju za konkretno določeno delovno mesto, določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku, saj je mogoče na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa. Iz navedenega tako izhaja, da gre pri teh podatkih nedvomno za osebne podatke. V zvezi z vprašanjem, ali ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pa je treba upoštevati tudi določbo prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Zaradi navedenega je bilo treba pri presoji upoštevati določilo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V zvezi s tem je Pooblaščenec ugotovil, da so navedba imena, priimka, delovnega mesta in podpisa posameznega javnega uslužbenca podatki, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (ali javno funkcijo) in nenazadnje tudi s porabo javnih sredstev.
Za ime, priimek, naslov stalnega prebivališča, rojstni datum, podpis in poškodbe poškodovanca Pooblaščenec ni našel pravne podlage, ki bi omogočala njihovo razkritje, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke.
Ker so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme iz 3. točke 1. odstavka 6. člena
ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), je treba nadalje preveriti možnost uporabe 7. člena ZDIJZ, ki ureja delni dostop do informacije javnega značaja. V obravnavani zadevi je torej bistveno vprašanje, ali je možno na podlagi 7. člena ZDIJZ izvesti delni dostop do zahtevane dokumentacije na način, da iz preostalih podatkov v dokumentih ne bo mogoče določiti posameznih oseb, na katere se mnenja nanašajo.
Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Pooblaščenec je po ponovnem pregledu in v skladu z navodili in stališčem Upravnega sodišča ocenil, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Pooblaščenec poudarja, da vsi zahtevani dokumenti, ki so predmet zahteve, predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Z izbrisom vseh varovanih osebnih podatkov, dokumenti ne bi imeli več svoje vsebine, zato bi bil dostop do njih tudi nesmiseln.
Ker je Pooblaščenec v celoti že zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi varovanih osebnih podatkov, se ni spuščal v presojo morebitnih drugih izjem.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da je treba pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena, kot neutemeljeno v celoti zavrniti.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka