Prosilec - Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor
+ -Številka: 090-140/2012/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
Sodba Upravnega sodišča
POVZETEK:
Organ je zavrnil zahtevo prosilca, ki je zahteval odgovore na vprašanja in se hkrati skliceval tudi na dostop do informacij javnega značaja. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotavljal, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bili razvidni odgovori na zastavljena vprašanja, ter po preučitvi celotne zadeve ugotovil, da je bila odločitev prvostopenjskega organa pravilna, saj organ s takšnimi dokumenti ne razpolaga. Pritožbo prosilca je zato zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-140/2012/4
Datum: 4. 10. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 12. 6. 2012 zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 090-18/2011/482, z dne 25. 5. 2012 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 12. 6. 2012 zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor št. 090-18/2011/482, z dne 25. 5. 2012 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je pri organu vložil več vlog. Z zahtevo z dne 13. 4. 2012 je prosilec zahteval posredovanje odgovorov na vprašanji (ali so bile uradne osebe ves čas zaslišanja prisotne na mestu zaslišanja in zakaj se predstavnika policijske postaje Ljubljana Bežigrad nista podpisala pod zapisnik) o zapisniku gradbenega inšpektorja o zaslišanju z dne 7. 11. 2011, ki ga je zapisal gradbeni inšpektor v zadevi št. 356-02-72/2004. Z drugo zahtevo z dne 13. 4. 2012 je prosilec zahteval odgovor na vprašanje, ali je uradna oseba organa proučila spis organa št. 356-02-72/2004, preden je z eno potezo zavrnila 50 vlog. Z zahtevo z dne 16. 5. 2012 je prosilec zahteval odgovor na vprašanja uradni osebi organa, kako je v izvršilnem postopku upoštevala, da je prosilec na upravno enoto vložil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja in čemu še vedno stoji več kot 400 črnih gradenj v Triglavskem narodnem parku, če velja, da se v pripravi izvršbe upošteva, ali so objekti zgrajeni v varovanem območju, pa tudi, koliko je razpoložljivega denarja, ter čemu izgovarjanje na razpoložljiva finančna sredstva, če vse stroške zakonite izvršbe krije stranka v postopku. Z zahtevo z dne 18. 5. 2012 je prosilec zahteval odgovor na vprašanji, od kje pravna podlaga, da lahko kot glavna inšpektorica javno izjavi, da bo organ v primeru izvršbe … z začetkom priprav za samo rušenje počakal do odločitve upravne enote in zakaj inšpektorat na primerljivo odločitev pristojne upravne enote v primeru prosilca ni počakal do dokončne odločitve upravne enote.
Organ je z odločbo št. 090-18/2011/482, z dne 25. 5. 2012 zavrnil dve zahtevi prosilca z dne 13. 4. 2012 (pri organu knjiženi pod št. 090-18/2011/434 in št. 090-18/2011/440) ter zahtevi z dne 16. 5. 2012 (pri organu knjižena pod št. 090-18/2011/476) in z dne 18. 5. 2012 (pri organu knjižena pod št. 090-18/2011/481). V obrazložitvi je organ povzel prvi odstavek 4. člena ZDIJZ in pojasnil, da po ZDIJZ ni dolžan sestavljati odgovorov na vprašanja, ustvariti ali pridobiti novega dokumenta, obnoviti ali nadomestiti dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, temveč samo posreduje dokumente, s katerimi razpolaga, skladno z zakonom. Ker niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, je organ zahteve prosilca zavrnil.
V pritožbi, vloženi dne 12. 6. 2012, je prosilec navedel, da odločbo št. 090-18/2011/482, z dne 25. 5. 2012 kategorično prereka, saj odločba izkazuje nespoštovanje zakonsko predpisanih rokov za odgovor in združuje različne vloge. Tovrstna zavrnitev vlog prosilcu onemogoča razkrivanje kršitev ustavne norme enakosti pred zakonom, ker je rezultat postopka pred Ministrstvom za infrastrukturo in prostor in organom odvisen zgolj od imena stranke v postopku. Izpodbijana odločba izkazuje vso oholo oblastno ignorantsko aroganco podpisnika odločbe, vse po tistem, ko je organ v predmetni zadevi nezakonito porušil vseljeno rekonstrukcijo 100 in več let starega legalnega objekta.
Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne z dopisom št. 090-18/2011/506, z dne 15. 6. 2012 odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je še pojasnil, da je izpodbijano odločbo v 3. točki izreka popravil s sklepom št. 090-18/2011/503, z dne 13. 6. 2012.
Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 6. 9. 2012 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP, na katerem je organ v zvezi z odgovori na vprašanja o zapisniku z dne 7. 11. 2007 v zadevi št. 356-02-72/2004, pojasnil, da se vprašanja prosilca nanašajo na vsebino, ki se ne zapisuje niti v zapisniku niti kakšnem drugem dokumentu (npr. Zakaj določena oseba ni podpisana na zapisniku). Že iz narave vprašanj izhaja, da dokument o tem ne obstaja, zato je organ v tem delu zahtevo zavrnil. Kot je organ navedel že v izpodbijani odločbi, pa ga določbe ZDIJZ ne zavezujejo k pripravi odgovora na vprašanje. Glede odgovora na vprašanje, če je uradna oseba IRSPEP proučila spis IRSPEP št. 356-02-75/2004, je organ pojasnil, da že iz same narave upravnega postopka izhaja, da uradna oseba dejanja, ki ga je prosilec označil kot »proučitev spisa«, nikamor ne zabeleži, zato dokument o tem ne obstaja. Seveda pa uradna oseba spis preuči v vsaki posamezni zadevi. Glede odgovorov na vprašanji, kako je v izvršilnem postopku upoštevala, da je prosilec na upravno enoto vložil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja in čemu še vedno stoji več kot 400 črnih gradenj v Triglavskem narodnem parku, če velja, da se v pripravi izvršbe upošteva, ali so objekti zgrajeni v varovanem območju, organ vztraja, da v nobenem dokumentu ni odgovorov na ta vprašanja, novih dokumentov z odgovori pa ni dolžan ustvariti. V zvezi z odgovorom na vprašanje uradni osebi organa, od kje pravna podlaga, da lahko kot glavna inšpektorica javno izjavi, da bo organ v primeru izvršbe … z začetkom priprav za samo rušenje počakal do odločitve upravne enote, je organ pojasnil, da gre za izjavo, ki naj bi bila dana preko medijev in organ s kakršnimikoli dokumenti v zvezi s to izjavo ne razpolaga.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz definicije informacije javnega značaja je (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Zahteve in pritožba prosilca temeljijo na nerazumevanju sistema dostopa do informacij javnega značaja, kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Prosilec namreč ni zahteval dokumentov, ki obstajajo v materializirani obliki, temveč odgovore na naslednja vprašanja:
- ali so bile uradne osebe ves čas zaslišanja prisotne na mestu zaslišanja in zakaj se predstavnika policijske postaje Ljubljana Bežigrad nista podpisala pod zapisnik gradbenega inšpektorja o zaslišanju z dne 7. 11. 2011, ki ga je zapisal gradbeni inšpektor v zadevi št. 356-02-72/2004;
- ali je uradna oseba organa proučila spis organa št. 356-02-72/2004 preden je z eno potezo zavrnila 50 vlog;
- kako je uradna oseba organa v izvršilnem postopku upoštevala, da je prosilec na upravno enoto vložil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja in čemu še vedno stoji več kot 400 črnih gradenj v Triglavskem narodnem parku, če velja, da se v pripravi izvršbe upošteva, ali so objekti zgrajeni v varovanem območju, pa tudi koliko je razpoložljivega denarja, ter čemu izgovarjanje na razpoložljiva finančna sredstva, če vse stroške zakonite izvršbe krije stranka v postopku;
- od kje pravna podlaga, da lahko kot glavna inšpektorica javno izjavi, da bo organ v primeru izvršbe … z začetkom priprav za samo rušenje počakal do odločitve upravne enote in zakaj inšpektorat na primerljivo odločitev pristojne upravne enote v primeru prosilca ni počakal do dokončne odločitve upravne enote.
V skladu z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) pa je treba v primeru, ko prosilec zaradi napačnega razumevanju sistema dostopa do informacij javnega značaja organu postavlja vprašanja, vendar iz preostale vsebine njegove vloge izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bili razvidni odgovori na zastavljena vprašanja. V konkretnem primeru je prosilec na začetku vsake vloge navedel besedilo »V kontekstu uveljavljanja pravnega interesa, podrejeno IJZ,…«, zato je Pooblaščenec presodil, da je treba rešiti navedeno vprašanje.
Pooblaščenec ne vidi razumnih razlogov, da bi podvomil v resničnost navedbe, s katero je organ zatrdil, da se vsebina, na katero se nanašata vprašanji v zvezi z zapisnikom z dne 7. 11. 2007 v zadevi št. 356-02-72/2004 (ali so bile uradne osebe ves čas zaslišanja prisotne na mestu zaslišanja in zakaj se predstavnika policijske postaje Ljubljana Bežigrad nista podpisala pod zapisnik z dne 7. 11. 2007 v zadevi št. 356-02-72/2004), praviloma ne zapisuje niti v zapisniku niti kakšnem drugem dokumentu. ZUP sicer v delu od 74. do 81. člena, ki se nanaša na zapisnik, določa pogoje o tem, kdo in kdaj mora podpisati zapisnik ter v katerem primeru se v zapisnik vpiše, če kdo odide, preden je zapisnik končan, vendar je organ v konkretnem primeru očitno presodil, da ti pogoji niso podani, saj tega ni zapisal v zapisnik, ki je predmet prosilčevega vprašanja.
Pooblaščenec se strinja z navedbo organa, da že iz same narave upravnega postopka izhaja, da uradna oseba dejanja, ki ga je prosilec označil kot »proučitev spisa« nikamor ne zabeleži, zato dokument, ki bi vseboval odgovor na vprašanje, ali je uradna oseba organa proučila spis organa št. 356-02-72/2004, preden je z eno potezo zavrnila 50 vlog, ne obstaja. Pooblaščenec namreč ni našel pravne podlage, ki bi organ zavezovala, da dejanje, ki ga je prosilec označil kot »proučitev spisa«, v posamezno zadevo zavede kot dokument.
Pooblaščenec tudi ne vidi razlogov za dvom v navedbe organa, s katerimi je zatrdil, da ne razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali odgovor na vprašanja, kako je uradna oseba organa v izvršilnem postopku upoštevala, da je prosilec na upravno enoto vložil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja in čemu še vedno stoji več kot 400 črnih gradenj v Triglavskem narodnem parku, če velja, da se v pripravi izvršbe upošteva, ali so objekti zgrajeni v varovanem območju, pa tudi koliko je razpoložljivega denarja, ter čemu izgovarjanje na razpoložljiva finančna sredstva, če vse stroške zakonite izvršbe krije stranka v postopku.
V zvezi z odgovorom na vprašanji uradni osebi organa, od kje pravna podlaga, da lahko kot glavna inšpektorica javno izjavi, da bo organ v primeru izvršbe … z začetkom priprav za samo rušenje počakal do odločitve upravne enote in zakaj inšpektorat na primerljivo odločitev pristojne upravne enote v primeru prosilca ni počakal do dokončne odločitve upravne enote, Pooblaščenec verjame pojasnilu organa, da gre za izjavo, ki naj bi bila dana preko medijev in organ s kakršnimikoli dokumenti v zvezi s to izjavo ne razpolaga. Da gre za tovrstno izjavo, izhaja tudi iz samega vprašanja prosilca, ki uvodoma navaja časopisni članek, na podlagi katerega je oblikoval svoje vprašanje.
Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da ni razloga, da ne bi verjel navedbam organa na ogledu in camera, iz katerih izhaja, da z dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na zastavljena vprašanja ne razpolaga, iz česar izhaja, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Prosilec je v vseh obravnavanih zahtevah zahteval odgovore na vprašanja, vendar pa ZDIJZ, po katerem je odločal organ in ki omogoča pritožbo k Pooblaščencu, nikakor ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12, z dne 25. 5. 2011. ZDIJZ torej, kot je navedeno že zgoraj, podaja definicijo informacije javnega značaja, ki je zgolj in edino že ustvarjen oziroma obstoječ dokument. Prosilec ima po ZDIJZ torej pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne Pooblaščenec pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument.
Organa po ZDIJZ tudi ni mogoče prisiliti, da bi odgovarjal na različna vprašanja prosilcev na takšen način, da bi posebej tvoril stavke, ki bi predstavljali odgovore na vprašanja. Od organa je možno zahtevati le, da prosilcu izroči dokumente, iz katerih lahko izhajajo odgovori na njegova vprašanja. Če recimo prosilec vpraša organ, kakšna je izobrazba določenega javnega uslužbenca, je organ po ZDIJZ dolžan prosilcu posredovati dokument, iz katerega izhaja ta informacija, ne pa posebej odgovoriti na to vprašanje. Iz opredelitve informacije javnega značaja, določene v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, namreč izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza. Pooblaščenec zaključuje, da odgovarjanje na vprašanja, ki jih prosilec zastavlja v obravnavanih vlogah, ne sodi v domet pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari dokumente, v katerih bi se nahajali zahtevani odgovori na vprašanja. Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, ali organ ravna pravilno, ker ne razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na vprašanja prosilca.
Pritožbene navedbe prosilca, ki se nanašajo na porušitev 100 in več let starega legalnega objekta, za konkretni pritožbeni postopek niso pravno relevantne, zato se Pooblaščenec do njih ni opredeljeval. Ravnanje organa v postopkih, ki jih organ vodi poleg postopkov po ZDIJZ, stranki v postopku po ZDIJZ nikakor ne daje pravice, da bi prekoračila pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja. Izkušnja, ki jo ima prosilec v drugem postopku pri organu, prosilca ne postavlja v privilegiran položaj, ki bi mu dajal več pravic, kot jih ima po ZDIJZ katerikoli prosilec. Po prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ (načelo prostega dostopa) so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse (t.i. erga omnes učinek dostopa do informacij javnega značaja), kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev.
Prosilec se pritožuje tudi zaradi nespoštovanja zakonsko predpisanih rokov za odgovor, zato Pooblaščenec pojasnjuje, da je organ o zahtevi po ZDIJZ dolžan odločiti v roku 20 delovnih dni od prejema popolne zahteve (23. člen ZDIJZ), vendar zamuda tega roka ne vpliva na pravilnost in utemeljenost izdane odločbe. Ker prosilec kot kršitev postopka na prvi stopnji navaja tudi združevanje različnih vlog, je treba pojasniti, da je združitev zadev v en postopek urejena v 130. členu ZUP. Če se pravice ali obveznosti strank opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago in če je organ, ki vodi postopek, za vse zadeve stvarno pristojen, lahko začne in vodi en sam postopek tudi takrat, kadar gre za pravice in obveznosti več strank. Ob pregledu obravnavanih zahtev prosilca, Pooblaščenec ugotavlja, da so navedeni kriteriji izpolnjeni, zato je bila odločitev organa, da združi vse zahteve v en postopek, pravilna. Organ bi sicer moral o združitvi zadev v en postopek odločiti s sklepom, kot to določa tretji odstavek 130. člena ZUP, vendar takšna pomanjkljivost postopka pred izdajo izpodbijane odločbe z ničemer ne vpliva na njeno pravilnost, zato je ni mogoče opredeliti kot bistveno.
Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da v zvezi z zahtevanimi dokumenti ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko potrdimo obstoj informacije javnega značaja. Pooblaščenec je zato zaključil, da je bila v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivost, ki pa ni bistvena, zato je na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP zavrnil pritožbo.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, št. 090-18/2011/482, z dne 25. 5. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka