Prosilka - Okrajno sodišče v Kočevju
+ -Številka: 090-165/2009/29
Kategorije: Ali dokument obstaja, Odločbe po sodbah Upravnega sodišča
Sodba Upravnega sodiščaODLOČBA:
Številka: 090-165/2009/29
Datum: 5. 9. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) in 3. odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ____________________________________________ (v nadaljevanju prosilka) zoper molk Okrajnega sodišča v Kočevju, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 5. 11. 2009 zoper molk organa se ugodi. Zahteva prosilke z dne 15. 7. 2009 se v delu, v katerem je zahtevala originalne sezname posestnikov v k.o. Trata in k.o. Draga, zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 5. 11. 2009 pri Pooblaščencu vložila pritožbo zaradi molka organa, saj organ o njeni zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ni odločil. Dne 15. 7. 2009 je prosilka med drugim zahtevala "pregled in eventualno fotokopiranje originalnih seznamov posestnikov v k.o. Trava in k.o. Draga, v katerih so bili njihovi pokojni predniki vpisani kot lastniki posesti v Srednji vasi pri Dragi ter Dragi". Prosilka je sicer zahtevala tudi historični izpisek za parcelo št. 1245, k.o. Draga, pri kateri je bil še leta 1952 v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ____________, vendar je odločitev o tem, da navedeni izpisek ne obstaja, s sodbo Upravnega sodišča RS kasneje postala pravnomočna.
Pooblaščenec je na podlagi 3. odstavka 255. člena ZUP sam odločil o zahtevi prosilke z odločbo št. 090-165/2009/7 z dne 8. 3. 2010, ji delno ugodil in naložil organu posredovanje fotokopij naslednjih dokumentov:
- Osebni imenik za k.o. Trava (črka M), pri čemer je Pooblaščenec naložil organu prekritje naslednjih podatkov: na 1. strani (ki se začne z vnosom št. vložkov 322, 338, 360, 300…), na 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. strani: imena in priimke ter podatek o prebivališču vseh vpisanih oseb;
- Osebni imenik za k.o. Draga (črka M), pri čemer je Pooblaščenec naložil organu prekritje naslednjih podatkov: na 1. strani (ki se začne z vnosom št. vložkov 34), na 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. strani: imena in priimke ter podatek o prebivališču vseh vpisanih oseb.
V ostalem delu je Pooblaščenec zahtevo prosilke zavrnil.
Prosilka je zoper odločbo Pooblaščenca sprožila upravni spor. V pripravljalni vlogi z dne 24. 6. 2010 je med drugim navedla, da ji organ ni posredoval tistih osebnih imenikov, ki jih je zahtevala, saj že ves čas vztraja, da želi stare osebne imenike, organ pa je tako njej kot Pooblaščencu posredoval nove osebne imenike, ki pa niso tisti, ki jih zahteva, saj v njih ni njenih prednikov. V pripravljalni vlogi z dne 26. 7. 2010 je prosilka navedla, da jo je organ 7. 5. 2010 povabil na vpogled v zahtevana osebna imenika, vendar je ob vpogledu ugotovila, da sta oba osebna imenika nova in ne stara, kakršna je zahtevala. Pri predsedniku sodišča je vztrajala pri predložitvi starih imenikov, vendar jo je organ naknadno obvestil, da sta bila stara imenika uničena, s čimer pa se prosilka ne strinja, saj so bili stari osebni imeniki tudi po izjavi bivše vodje zemljiške knjige leta 1993 še na razpolago, prav tako pa jih je lahko prosilka pregledovala pred začetkom postopka denacionalizacije. Prosilka je v pripravljalni vlogi z dne 18. 9. 2010 poudarila, da se stari osebni imeniki ne bi smeli uničiti, saj imajo trajno vrednost. Prosilka je v vlogi z dne 8. 10. 2012 tudi navedla, da stari osebni imeniki obstajajo na vseh okrajnih sodiščih v državi, samo na sodišču v Kočevju in tamkajšnji zemljiški knjigi jih ni. V primeru uničenja, ki bi bilo sicer v nasprotju s predpisi, bi moral organ predložiti dokumentacijo o uničenju.
Upravno sodišče RS je s sodbo št. I U 512/2010-32 z dne 7. 12. 2011 ugodilo tožbi prosilke v zvezi z dostopom do seznama posestnikov (t.i. osebnih imenikov) in odpravilo 3. točko izreka odločbe Pooblaščenca št. 090-165/2009/7 z dne 8. 3. 2010 ter v tem delu vrnila zadevo Pooblaščencu v ponoven postopek. Upravno sodišče RS je zapisalo, da bi moral Pooblaščenec najprej v popolnosti ugotoviti, za katere podatke se tožnica zanima, ne pa da je upošteval, da je tožnica široko opredelila zahtevo in da ni natančneje opredelila, kdo so njeni pokojni predniki. Pooblaščenec ne bi smel preprosto sklepati, da se tožnica zanima za prednike z isto začetnico, ________________________. V upravnem sporu se je izkazalo, da je bilo to sklepanje Pooblaščenca neustrezno. S tega vidika je bila kršena procesna določba, po kateri je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne (1. odstavek 138. člena ZUP). Ta napaka je po mnenju Upravnega sodišča RS vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve (2. točka 1. odstavka 27. člena ZUS-1). Upravno sodišče RS je nadalje zapisalo tudi, da je Pooblaščenec nepravilno uporabil materialno pravo - določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec naj bi dovolil delni dostop brez uporabe Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) in Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Po presoji sodišča se po določbi 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ zahteva, ki se nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, ne sme zavrniti avtomatično. Čeprav ZDIJZ izrecno ne določa načela sorazmernosti glede poseganja v človekove pravice (3. odstavek 15. člena Ustave) oziroma načela praktične konkordance, gre v obeh primerih za splošni pravni načeli, ki ju je treba upoštevati, ko gre za kolizijo dveh pravic neposredno na podlagi Ustave RS. Pri uporabi načela praktične konkordance je treba najti kompromis, ki zagotavlja, da se obseg varovanja vsake pravice zmanjša le v obsegu, ki je nujno potreben zaradi uveljavitve druge pravice. Poleg tega se določba 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ sklicuje na ZVOP-1, ki ga po presoji sodišča Pooblaščenec ni uporabil, čeprav se določilo 83. člena ZVOP-1 izrecno sklicuje na osebne podatke iz javnih knjig, kamor spada tudi zemljiška knjiga, ti podatki pa se lahko uporabljajo v skladu z namenom, za katerega so bili zbrani ali se obdelujejo, če je zakoniti namen njihovega zbiranja ali obdelave določen ali določljiv. Sodišče je navedlo, da je tožnica ves čas postopka uveljavljala, da podatke potrebuje za uveljavljanje pravice v zvezi z denacionalizacijo, kar je zakonito upravičenje in splošne določbe ZZK-1 urejajo načelo javnosti glavne knjige in zbirke listin zemljiške knjige. Skladno z navedenim je sodišče Pooblaščencu naložilo, da v ponovnem postopku upošteva navedena splošna načela v zvezi z 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in določbe ZVOP-1 ter ZZK-1.
Pooblaščenec je zaradi popolnega ugotavljanja dejanskega stanja z dopisom št. 090-165/2009/23 z dne 6. 3. 2012 pozval prosilko, naj v 8 dneh dopolni zahtevo z navedbo natančnih informacij o tem, s katerimi informacijami se želi seznaniti in na kakšen način. V zvezi z vsebino zahteve je Pooblaščenec prosilko pozval, naj bodisi navede točna imena in priimke (ter po potrebi druge podatke, po katerih je možno določiti posameznike) ____________________ bodisi na kakšen drug način določno opredelite dokumente, s katerimi se želi seznaniti.
Prosilka je Pooblaščencu odgovorila z dopisom z dne 17. 3. 2012, v katerem je navedla, da so njeni pokojni predniki, po katerih uveljavlja pravice, __________________________________________________. Vsi ti predniki so bili navedeni v starem, originalnem osebnem imeniku za k.o. Trava in k.o. Draga. Prosilka je ponovno poudarila, da želi vpogledati v stara, originalna osebna imenika, ki vsebujeta njene prednike – nova imenika, o katerih je bilo odločeno z odločbo z dne 8. 3. 2012 jih namreč ne vsebujeta. Vsebini starih in novih imenikov se torej razlikujeta. Prosilka je poudarila, da je Upravno sodišče RS glede starih osebnih imenikov sicer ugodilo njeni tožbi, vendar zaradi napačnih razlogov, saj se sklicuje samo na neustrezno ugotavljanje, kdo so prosilkini predniki, ne pa na bistvo problema – da gre za neprave (nove) osebne imenike. Problem torej ni bil v tem, da je Pooblaščenec presojal osebne imenike le pod črko M (tudi ta informacija bi prosilki zadoščala), ampak ker je presojal napačne osebne imenike. Stari imeniki vsebujejo vpise vse od nastavitve zemljiške knjige sredi 19. stoletja do 50. oz. 60. let 20. stoletja, na obrazcu v nemškem jeziku. Prosilka je navedla, da so se po 193. členu Pravilnika o notranjem poslovanju okrajnih, okrožnih in okrožnih gospodarskih sodišč (Ur. list LRS št. 42/59) pomožne knjige hranile trajno, osebni imeniki pa imajo po predpisih trajno vrednost arhivskega gradiva vse od leta 1945 do danes. V začetku 90. let je prosilka tudi sama vpogledala v osebne imenike, kar pomani da so bili v času zdajšnje vodje zemljiške knjige še na razpolago. Zahtevane informacije prosilka potrebuje zaradi utemeljitve denacionalizacijskega zahtevka. Prosilka je sporočila tudi, da želi oba načina seznanitve – vpogled in fotokopije.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-165/2009/26 z dne 24. 5. 2012 organ pozval, naj poda izjavo, ali razpolaga s starimi osebnimi imeniki (tudi za druge katastrske občine) in v primeru, da razpolaga s starimi osebnimi imeniki, ki so predmet zahteve prosilke, naj mu jih posreduje. Organ je odgovoril z dopisom št. Su 020513/2009 z dne 7. 6. 2012 in navedel, da prosilka ni vpogledala v stare imenike, temveč le v obstoječe (nove) imenike, saj starejši imeniki ne obstajajo. Organ sicer razpolaga z izvornimi osebnimi imeniki za nekatere druge katastrske občine, a le, če se imenik ni napolnil in ga ni bilo treba prepisati. Izvorni imeniki so se torej zaradi napolnjenosti prepisovali, v nov imenik pa so se prepisali samo aktualni lastniki. Od leta 1995 se ni prepisal ali uničil noben osebni imenik, vodja zemljiške knjige pa tudi ni prejela nobenih zapisnikov o morebitnem uničenju.
S sklepom št. X Ips 287/2012 z dne 11. 7. 2012 je Vrhovno sodišče zavrglo revizijo prosilke, ki je kot pomembno pravno vprašanje postavila vprašanje o tem, kakšna mora biti kvaliteta oz. stopnja obrazložitve zavrnitve zahteve za vpogled v dokumente na splošno in v povezavi z denacionalizacijskimi zahtevki, ki jih morajo okrajna sodišča oz. zemljiške knjige skladno z zakonom hraniti. Po presoji Vrhovnega sodišča RS postavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre za splošno vprašanje, ki zahteva le načelne oz. splošne odgovore, ki pa v pravni teoriji in praksi niso sporni. Revizija tako ni bila dovoljena.
Pritožba ni utemeljena.
V navedenem primeru je sodišče izpodbijano odločbo Pooblaščenca št. 090-165/2009/7 z dne 8. 3. 2010 odpravilo in Pooblaščencu zadevo vrnilo v ponoven postopek, pri čemer je Pooblaščenec v ponovljenem postopku glede postopkovnih vprašanj in vprašanj materialnega prava vezan na pravno mnenje sodišča, kot je podano v sodbi št. I U 512/2010-32 z dne 7. 12. 2011. Pooblaščenec pa je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP tudi v ponovljenem postopku dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija, in sicer v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz sodbe Upravnega sodišča RS izhaja dvoje – da je Pooblaščenec preširoko oziroma napačno tolmačil vsebino prosilkine zahteve in da je napačno uporabil materialno pravo, ko je določil, da se prekrije imena in priimke v osebnih imenikih.
V zvezi z opredelitvijo zahteve prosilke je Pooblaščenec prosilko dodatno pozval, naj natančneje opredeli predmet svoje zahteve. Prosilka je sicer natančno navedla, kateri sorodniki naj bi bili vključeni v dokumente, ki jih zahteva, hkrati pa je tudi poudarila, da se ne Pooblaščenec ne Upravno sodišče RS ni ukvarjalo s problemom, da imeniki, ki jih je ponudil organ (in je o njih odločal tudi Pooblaščenec) niso imeniki, ki jih je prosilka zahtevala. Prosilka namreč vztraja, da dokumenti, ki so ji bili ponujeni (čeprav s prekritimi osebnimi podatki), niso dokumenti, ki jih je zahtevala, saj bi organ moral razpolagati s starimi osebnimi imeniki. Iz posredovanih imenikov je jasno, da niso imeniki, ki jih je zahtevala, saj je želela stare osebne imenike, ki pa vsebujejo vpise vse od nastavitve zemljiške knjige sredi 19. stoletja do 50. oz. 60. let 20. stoletja, na obrazcu v nemškem jeziku.
Pooblaščenec je glede na vse opisane okoliščine ugotovil, da zahtevi prosilke dejansko ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi starimi, originalnimi, osebnimi imeniki ne razpolaga. Prosilki je bilo že večkrat pojasnjeno, da se v postopku po ZDIJZ ugotavlja le, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga ali ne, ZDIJZ pa tudi nima nikakršnih vzvodov sankcioniranja organov, če z določenimi dokumenti ne razpolagajo, pa bi po predpisih ali logiki z njimi morali razpolagati. Zato ni mogoče upoštevati navedb prosilke, da bi organ z zahtevanimi originalnimi imeniki moral razpolagati, saj da bi jih moral glede na predpise hraniti trajno in jih ne bi smel uničiti. Pooblaščenec lahko tako v okviru ugotavljanja dejanskega stanja ugotavlja le, ali organ ima v svoji posesti (razpolaga) zahtevane dokumente, ne ugotavlja pa, ali bi z dokumentom po zakonodaji moral razpolagati. Obveznost hrambe dokumentov je lahko le indic, ki Pooblaščenca usmeri v raziskovanje dejanskih okoliščin in v to, da se dodatno prepriča, ali dokument obstaja ali ne. V konkretnem primeru je bilo z gotovostjo ugotovljeno, da organ ne razpolaga z zahtevanimi starimi osebnimi imeniki. Organ je prosilki omogočil pregled velikega dela v drugih postopkih zahtevane dokumentacije, v zvezi z različnimi vidiki te problematike pa je moral odgovarjati množici državnih organov in institucij, ki so bile pristojne vsaka za nadzor nad svojim področjem. Pooblaščenec v vsem tem času in vseh pojasnilih organa ni mogel podvomiti v verodostojnost navedb organa, da s starimi imeniki enostavno ne razpolaga oziroma da razpolaga le z imeniki, ki jih je že posredoval prosilki. Pojasnilo organa za to je bilo, da so se stari imeniki, ko so se napolnili, prepisali v nove, kaže pa, da so stare imenike nato uničili, saj se ne najdejo v njihovih prostorih. Pooblaščenec meni, da organ ne skriva zahtevanih starih imenikov in ne želi nagajati prosilki ali ji prikrivati zanjo pomembnih dokumentov. Organ je prosilki vsakokrat omogočil dostop do zemljiške knjige (v okviru zakonsko dopustnih meja), zapisal pa je tudi, da sicer razpolaga z izvornimi osebnimi imeniki za nekatere druge katastrske občine, a le, če se imenik ni napolnil in ga ni bilo treba prepisati. Izvorni imeniki so se torej zaradi napolnjenosti prepisovali, v nov imenik pa so se prepisali samo aktualni lastniki. Zaradi vsega navedenega in zaradi odsotnosti kakršnegakoli dokaza, da bi organ (v času zahteve prosilke in v času odločanja Pooblaščenca) dejansko razpolagal z zahtevanimi starimi osebnimi imeniki, je Pooblaščenec prepričan, da organ z njimi dejansko ne razpolaga. Ugotoviti je bilo treba, da ni izpolnjen pogoj za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Zahtevani dokumenti se ne nahajajo v materializirani obliki.
Pooblaščenec je torej sledil sodbi Upravnega sodišča RS, da mora natančno ugotoviti, kaj je predmet zahteve prosilke. Pri tem je ugotovil, da dokumenti, ki jih dejansko zahteva prosilka, ne obstajajo, zato se v nadaljevanju ni spuščal v presojo, ki mu jo je naložilo Upravno sodišče RS glede izjeme varstva osebnih podatkov in vprašanja, ali so imena, priimki in podatki o prebivališču oseb, vpisanih v osebne imenike, lahko prosto dostopni javnosti po določbah ZDIJZ in ZVOP-1.
Organ o zahtevi prosilke sicer ni odločil z odločbo, kot to določa 2. odstavek 22. člena ZDIJZ, vendar molk organa ustvari fikcijo zavrnilne odločbe, zoper katero je mogoča pritožba. Pooblaščenec je zato, na podlagi tretjega odstavka 255. čl. ZUP, zadevo vzel v obravnavo in izdal svojo odločbo. Ugotovil je, da je pritožba prosilke zoper molk organa utemeljena, vendar pa se zahteva prosilke zaradi odsotnosti pogojev iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ zavrne.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka