Prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-200/2011/12
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Javni uslužbenci in funkcionarji
Sodba Upravnega sodiščaPOVZETEK
Pooblaščenec je ugodil pritožbi prosilca, ki je od organa zahteval vpogled v stečajni spis, ki ga je z opr. št. tudi natančno opredelil. Pooblaščenec je ugotovil, da gre za postopek, ki je že pravnomočno končan, zato ne pride v poštev postopkovna izjema iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako je Pooblaščenec ugotovil, da spis ne vsebuje poslovnih skrivnosti (večinoma se podatki nanašajo na že izbrisano družbo), v manjšem delu pa se v spisu nahajajo varovani osebni podatki. Pooblaščenec je zato organu naročil, naj dokumente v spisu v določenem delu anonimizira (delni dostop)
ODLOČBA
Številka: 090-200/2011/12
Datum: 14. 12. 2011
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su ZDIJZ 1-8/2011, z dne 12. 9. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se izpodbijana odločba organa št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 12. 9. 2011 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v vse dokumente iz A spisa stečajnega spisa opr. št. St 193/2002, pri čemer je dolžan izvesti delni dostop na način:
- na prilogi dokumenta z opr. št. St 193/2002-12, t.j. računu Uradnega lista, je organ dolžan izbrisati ime in priimek osebe, ki je izstavila dokument,
- na prilogi dokumenta z opr. št. St 193/2002-17, t.j. seznamu prijavljenih terjatev, je organ dolžan izbrisati ime in priimek treh fizičnih oseb, v tabeli navedenih pod št. 1, 2 in 5,
- na sklepu opr. št. St 193/2002-18, je organ dolžan izbrisati v izreku navedena imena in priimke treh fizičnih oseb (bivši delavci) in v predlogu stečajnega upravitelja, prejetega dne 17. 2. 2003, imena in priimke treh fizičnih oseb (bivši delavci),
- na dokumentu št. Su Pg 9/2004 z dne 2. 3. 2004 (priložen dokumentu St 193/2002-27) je organ dolžan izbrisati prva dva stavka obrazložitve predloga (do besedila Zato na podlagi 162 Sodnega reda…)
- v prilogi dokumenta št. St 193/2002-29, t.j. pogodbi, je organ dolžan izbrisati imeni in priimka dveh fizičnih oseb, navedenih pod žigom banke,
- v prilogi (tabela) dopisa stečajnega upravitelja, prejetega dne 14. 5. 2004, ki je priložen sklepu št. St 193/2002-36, je organ dolžan izbrisati imena in priimke treh fizičnih oseb, v tabeli navedenih pod št. 1, 2 in 5.
2. V delu, v katerem je organ, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, dolžan prekriti osebne podatke, se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 11. 3. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zapisal, da želi vpogledati v stečajni spis že izbrisane družbe Ignis d.o.o., Dunajska 429, Ljubljana - v stečaju, matična št. 5698472, ki ga je organ vodil pod opr. št. 193/2002.
Organ je dne 19. 5. 2011 izdal odločbo št. Su ZDIJZ 1-8/2011, s katero je zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrnil. Prosilec se je zoper navedeno odločbo pritožil, Pooblaščenec pa je dne 5. 8. 2011 izdal odločbo št. 090-112/2011/6, s katero je izpodbijano odločbo organa odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.
Organ je v ponovljenem postopku dne 12. 9. 2011 izdal odločbo št. Su ZDIJZ 1-8/2011, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, na način, da je prosilcu posredoval dokumente, ki so že bili objavljeni na oglasni deski sodišča oz. v Uradnem listu.
Zoper predmetno odločbo je prosilec dne 30. 9. 2011 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da mu je prvostopenjski organ posredoval kopije tistih listin, ki so bile v času trajanja predmetnega stečajnega postopka javno objavljene, dostop do ostalih listin pa mu je naslovno sodišče pavšalno zavrnilo. Prosilec meni, da gre za neutemeljeno onemogočanje dostopa do listin, ki imajo lastnosti informacij javnega značaja, zato odločbo izpodbija in zahteva prost dostop do vseh listin oz. podatkov iz zahtevanega spisa, za katere ni objektivnih ovir oz. ne predstavljajo izjem po 6. členu ZDIJZ. Prosilec meni, da je organ nekritično sledil stališču stranskih udeležencev, ki so izrazili odklonilno stališče do njegovega vpogleda v spis. Nadalje prosilec navaja, da je organ prosilcu listine fotokopiral, čeprav tega ni zahteval. Prav tako pa je organ prekril določene podatke, ni pa obrazložil razlogov za takšno početje. Prosilcu tudi ni jasno, kakšno poslovno skrivnost predstavljajo npr. redna poročila upravitelja, finančni izkazi stečajnega dolžnika, vloge posameznih upnikov, ipd.
Organ je v skladu z 245. členom ZUP pritožbo, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki jo je v reševanje prejel dne 11. 10. 2011. Po pozivu Pooblaščenca št. 090-200/2011/2 z dne 12. 10. 2011 je organ Pooblaščencu dne 14. 10. 2011 posredoval tudi stečajni spis opr. št. St 193/2002 (spis A in spis B).
Dne 8. 11. 2011 se je prosilec osebno zglasil pri Pooblaščencu in povedal, da se njegova pritožba nanaša le na A spis stečajnega spisa z opr. št. St 193/2002, ne pa tudi na B spis zadevnega spisa.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Ker je prosilec svojo pritožbo dne 8. 11. 2011 umaknil v delu, ki se nanaša na spis B (oziroma niti ni zahteval vpogleda v spis B, kar pa iz njegove zahteve in pritožbe ni povsem jasno), je Pooblaščenec v tem pritožbenem postopku presojal zgolj dokumente, ki se nahajajo v A spisu stečajnega spisa opr. št. St 193/2002. Pooblaščenec je v tem pritožbenem postopku presojal vse dokumente zahtevanega spisa, tudi tiste, ki so bili prosilcu s strani organa že posredovani. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da je organ pri posredovanju dokumentov izvedel delni dostop in določene podatke prekril, ni pa obrazložil, katere podatke in zakaj. Zato je Pooblaščenec odločbo organa v celoti odpravil in sam odločil o zadevi.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je, poleg opravljanja osnovnega poslanstva sojenja v zadevah iz sodne pristojnosti, zavezano tudi k posredovanju informacij javnega značaja skladno s 1. členom ZDIJZ. Sodišča v slovenskem pravnem redu spadajo med državne organe, zato organ nedvomno spada med organe zavezance za posredovanje informacij javnega značaja, saj sodišča niso posebej izločena iz režima posredovanja informacij javnega značaja.
Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa (za odločanje v postopku zaradi insolventnosti nad pravno osebo je pristojno okrožno sodišče), da se nahaja v materializirani obliki in da organ z zahtevano dokumentacijo razpolaga, saj jo je Pooblaščencu tudi posredoval. Zahtevani dokumenti v spisu opr. št. St 193/2002 tako po ugotovitvah Pooblaščenca izpolnjujejo vse kriterije, ki jih za obstoj informacije javnega značaja, določa ZDIJZ.
3. Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja
Če zahtevani dokumenti obstajajo in vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli izmed, v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, določenih izjem od prostega dostopa.
3.1. Stranski udeleženci v postopku
Po pregledu zahtevanega dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da gre za spis, ki vsebuje podatke, ki se nanašajo tudi na druge pravne osebe. Zaradi morebitnega vpliva odločbe na njihove pravice in pravne koristi je Pooblaščenec, z dopisom z dne 28. 10. 2011, po določilu 43. in 44. člena ZUP, pet subjektov pozval, naj se izjasnijo o tem, ali prijavljajo stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevane informacije za njih predstavljajo katero izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec pojasnjuje, da je prejel odgovore dveh v postopek pozvanih subjektov, ki sta oba navedla, da ne vstopata v postopek in da podatki ne predstavljajo poslovne skrivnosti.
Pri tem Pooblaščenec še pojasnjuje, da je Pooblaščenec stranske udeležence v postopek pozval, še preden je prosilec obrazložil, da se njegova pritožba nanaša le na spis A, ne pa tudi na spis B. Spis B je namreč tisti, ki vsebuje večino podatkov in informacij, ki bi potencialno lahko predstavljali poslovne skrivnosti pravnih oseb, kot so npr. prijave terjatev do stečajnega dolžnika, medtem ko spis A vsebuje manj takšnih podatkov (jih pa v konkretnem primeru tudi vsebuje, predvsem zato, ker se konkretni stečajni postopek ni končal z izbrisom pravne osebe, pač pa z njeno prodajo).
3.2. Varstvo poslovne skrivnosti kot izjema po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), ki v 1. odstavku 39. člena določa, da je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odstavek 39. člena ZGD-1). Gre za t.i. subjektivni kriterij. Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odstavek 39. člena ZGD-1 - objektivni kriterij).
Nadalje je potrebno opozoriti, da se v skladu s 3. odstavkom 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Konkretni stečajni postopek je sicer tekel v skladu z določbami Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS, št. 67/1993, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPPSL), vendar Pooblaščenec meni, da je potrebno javnost podatkov v stečajnem spisu presojati v luči trenutno veljavne zakonodaje, to je Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti ali prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/2007, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZFPPIPP), ki v 122. členu natančno opredeljuje podatke, ki se objavljajo na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti. Podatke (oz. dokumente), navedene v 122. členu ZFPPIPP lahko opredelimo kot podatke, ki so javni in kot taki ne morejo biti obravnavani kot poslovna skrivnost, saj je že zakonodajalec presodil, da je nabor podatkov takšen, da z javno objavo le-teh, subjektom, na katere se nanašajo, ne bi mogla nastati poslovna škoda.
Pooblaščenec ugotavlja, da predmetni spis nedvomno vsebuje dokumente, ki so v skladu z določbami ZFPPIPP javni, nadalje pa Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevan spis vsebuje tudi druge dokumente, za katere ZFPPIPP ne predvideva javne objave, vendar pa Pooblaščenec ugotavlja, da tudi ti ne vsebujejo podatkov o poslovnih skrivnostih. Vsi subjekti, na katere se podatki, za katere je Pooblaščenec presodil, da bi lahko predstavljali poslovne skrivnosti, nanašajo, so bili namreč v postopek pozvani, vendar noben izmed v postopek poklicanih subjektov ni zatrjeval, da gre za podatke o poslovni skrivnosti. V tej zvezi je potrebno še poudariti, da je dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti vedno na subjektu, čigar podatki naj bi se z izjemo poslovne skrivnosti varovali, saj ima le ta praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu v katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na njegov konkurenčni položaj. Zakonodajalec je izrecno predpisal izvedbo škodnega testa, kar pomeni, da mora subjekt, čigar poslovno skrivnost je treba varovati, z navedbo in natančno obrazložitvijo preteče škode in concreto in ne zgolj in abstracto dokazati, da bi škoda zares utegnila nastati. Temu stališču Pooblaščenca je v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008, pritrdilo tudi Upravno sodišče RS, ki je zapisalo: »Sodišče prav tako pritrjuje razlogom izpodbijane odločbe, da glede na to, da izbrani ponudnik šteje kot poslovno skrivnost ceno in ostale elemente pogodbe ter informacije, povezane z osnovnimi elementi pogodbe, ni pa navedel v podporo navedenih stališč nobenih argumentov, zgolj generalno zatrjevanje, brez obrazložitve škodljivih posledic, v ničemer ne izkazuje izpolnjevanja pogojev po 2. odstavku 39. čl. ZGD-1«.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da v dokumentih, ki so predmet prosilčeve pritožbe, ni podatkov, ki bi predstavljali poslovno skrivnost in s tem izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
3.3. Varstvo osebnih podatkov kot izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec je ob vpogledu v zahtevane dokumente nadalje tudi ugotovil, da se v dokumentih pojavljajo tudi osebni podatki fizičnih oseb, pri čemer pa Pooblaščenec opozarja, da v konkretnem primeru v večini primerov ne gre za varovane osebne podatke. V dokumentih se tako pojavljajo tako imena ter priimki javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki so javni na podlagi izrecne določbe 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Nadalje se v zahtevanih dokumentih pojavljajo osebni podatki fizičnih oseb, ki so že javno dostopni (npr. ustanovitelji in zastopniki stečajnega dolžnika, stečajna upraviteljica, odvetniki,…). Ti podatki niso varovani z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) in jih organ prosilcu lahko razkrije.
Pooblaščenec je nadalje ugotovil, da se na določenih dokumentih pojavljajo osebni podatki, ki pa so varovani v skladu z določbami ZVOP-1. To so podatki posameznikov, ki so kot zaposleni v pravnih osebah pripravljali dokumente, kasneje posredovane sodišču. Nadalje so varovani osebni podatki tudi podatki, iz katerih izhajajo opisi osebnih okoliščin funkcionarjev, ki niso v povezavi z delovnim razmerjem. Pooblaščenec pa je presodil, da osebne podatke predstavljajo tudi podatki o fizičnih osebah, ki so v konkretnem postopku nastopali kot upniki stečajnega dolžnika. Podatki o teh osebah so bili sicer v fazi, ko je postopek še tekel, javno objavljeni (npr. na oglasni deski sodišča), vendar v tem trenutku povprečni posameznik do teh podatkov ne more več dostopati (gre namreč za postopek, ki je tekel, še preden je bil uveden sistem javne objave na spletnih straneh). Za razkritje vseh navedenih podatkov tako ni (več) ustrezne pravne podlage, kar pomeni, da ti osebni podatki predstavljajo izjemo od prostega dostopa v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Na podlagi navedenega mora organ ob vpogledu prosilca v spis v skladu z določbo 7. člena ZDIJZ (delni dostop) prekriti osebne podatke na način, kot izhaja iz izreka te odločbe.
3.4. Druge izjeme od prostega dostopa
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti presojal tudi, ali zahtevani dokumenti vsebujejo tudi druge podatke, ki predstavljajo katero izmed drugih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da v dokumentih v A spisu stečajnega spisa opr. št. St 193/2002, ki je predmet pritožbe prosilca, ni zaslediti nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
4. Zaključek
Pooblaščenec je na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, ki so po ugotovitvah Pooblaščenca prosto dostopne, in sicer je organ dolžan prosilcu omogočiti vpogled v vse dokumente iz A spisa stečajnega spisa št. St 193/2002, pri tem pa je dolžan izvesti delni dostop in prekriti varovane osebne podatke, na način kot je opisan v izreku te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) je Pooblaščenec zahtevo prosilca zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka