Si.mobil d.d. - Urad RS za varstvo konkurence
+ -Številka: 090-195/2011/4
Kategorije: Varstvo upravnega postopka, Test interesa javnosti
Sodba Upravnega sodišča
POVZETEK
Pooblaščenec je zavnil pritožbo prosilca, ki je od Urada RS za varstvo konkurence zahteval dostop do dokumenta dopolnitev povzetka relevantnih dejstev v zadevi, ki jo vodi organ in jo je izdal skladno z določbo 36. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ zavezanec, da dokument obstaja, vendar pa gre za dokument, ki je del upravnega postopka, ki je še v teku in predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij na podlagi 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je ugotovil, da niso podani razlogi za razkritje dokumenta na podlagi testa interesa javnosti. Zaradi navedenega je Pooblaščenec zavrnil pritožbo prosilca in potrdil odločbo organa v tej zadevi.
ODLOČBA
Številka: 090-195/2011/4
Datum: 26. 10. 2011
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega (Ur.l. RS, št. 24/2003, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca Si.mobil d.d., Šmartinska cesta 134b, 1000 Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Fašun, Melihen, Milač, Strojan, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo organa Ministrstvo za gospodarstvo, Urad RS za varstvo konkurence, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-37/2011-10 z dne 06.09.2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Ministrstva za gospodarstvo, Urad RS za varstvo konkurence, št. 090-37/2011-10 z dne 06.09.2011 se zavrne.
2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 23.06.2011 pri organu vložil zahtevo za dostop do povzetka relevantnih dejstev (v nadaljevanju te odločbe: dopolnitev povzetka) z dne 03.06.2011, v zadevi št. 306-14/2009, ki ga je organ izdal skladno z določbo 36. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Ur.l. RS, št. 36/2008, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZPOmK-1), in v katerem naj bi organ ugotovil, da je Mobitel d.d. (sedaj Telekom Slovenije d.d.), s ponujanjem naročniškega paketa Itak Džabest, na maloprodajnem trgu mobilnih telekomunikacij zlorabljal svoj prevladujoči položaj tudi z (drugimi) ravnanji, in sicer s postavljanjem t.i. predatorskih cen predmetnega paketa.
i. Navedbe organa
Organ je izdal odločbo št. 090-37/2011-10 z dne 06.09.2011, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe in kasneje v dopisu št. 090-37/2011-16 z dne 05.10.2011, s katerim je Pooblaščencu odstopil pritožbo prosilca in priložil zahtevani dokument (dokument št. 306-14/2009-166, z dne 03.06.2011, RAZLIČICA ZA MOBITEL), je organ navedel, da je zahtevani dokument organ izdal v skladu s 36. členom ZPOmK-1. Kot navaja organ je zahtevani dokument po naravi in vsebini enak dokumentu, ki je bil od organa že zahtevan v postopku za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je šlo v tem primeru za povzetek relevantnih dejstev, in o katerem je Informacijski pooblaščenec že odločil z odločbo 090-111/2011/4 z dne 27.09.2011. V navedeni odločbi je Pooblaščenec potrdil zavrnilno odločbo organa, s katero je ta zavrnil zahtevo prosilca na podlagi obstoja izjeme po 7. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in pritožbo prosilca zavrnil. Kot še dodaja organ, se dopolnitev povzetka relevantnih dejstev izda, kadar nova dejstva in dokazi nakazujejo na dodatne očitke v zvezi z ravnanjem podjetij, ki je že opredeljeno v povzetku relevantnih dejstev. Sestava dopolnitve povzetka relevantnih dejstev pa je po vsebini in naravi popolnoma enaka kot sestava povzetka relevantnih dejstev, in vključuje ugotovitve o dejstvih in dokazih, pomembnih za odločitev. Organ je v predmetnem postopku št. 306-14/2009 izdal tekom postopka povzetek relevantnih dejstev ter dve dopolnitvi povzetka, od katerih je ena predmet zahteve prosilca. Izdaja povzetka in njegovih dopolnitev, kot še navaja organ, ne pomeni, da je postopek zaključen. Urad namreč ne more vnaprej predvideti, kaj vse bo ugotovil v preiskovalnem postopku, zato ima možnost povzetek relevantnih dejstev po potrebi med postopkom dopolnjevati. V postopku, ki ga organ vodi v predmetni zadevi, sta bili ravno zaradi novih ugotovitev izdani že dve dopolnitvi povzetka relevantnih dejstev, kar po navedbah organa dokazuje, da izdaja takega dokumenta še ne pomeni končne odločitve organa, kot tudi ne zaključka postopka. Tudi pri dopolnitvi povzetka relevantnih dejstev se stranke postopka seznani z očitano kršitvijo in se jim omogoči, da se o tem izrečejo. Zato izdaja povzetka relevantnih dejstev ali njegovih dopolnitev še ne pomeni, da je do protipravnega dejanja prišlo, kar bo moral organ šele ugotoviti. Dopolnitev povzetka tako po mnenju organa ni akt, s katerim se postopek pred organom zaključi.
Organ je zavrnitev dostopa do zahtevanega dokumenta v izpodbijani odločbi oprl na izjemo iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Prvi pogoj iz te izjeme, da je postopek še v teku, je izpolnjen, saj je ta še v preiskovalni fazi, upravna odločba pa še ni bila izdana in tudi prekrškovni postopek še ni bil začet. Zahtevani dokument je bil sestavljen zaradi ugotavljanja kršitve zlorabe prevladujočega položaja, postopek pa je še v teku.
Organ meni, da bi imel dostop do dopolnitve povzetka škodljiv vpliv na izvedbo predmetnega postopka, saj je postopek še v preiskovalni fazi. Vpogled v podatke in vsebino zahtevanega dokumenta pred pravnomočnim zaključkom postopka bi ogrozil nadaljnja dejanja v postopku, saj se ta ne bi mogla izvesti oziroma bi bila njihova izvedba zaradi razkritja podatkov težja. Tako bi lahko razkritje zelo konkretnih podatkov iz zahtevanega dokumenta po mnenju organa nedvomno vplivalo na osebe oziroma podjetja, ki bi v postopku lahko nudila koristne informacije, kot tudi na izvedbo ostalih dokazov, pomembnih za postopek, zlasti zaradi možnosti uničenja oziroma prikrivanja listinske dokumentacije.
Organ navaja, da ne držijo in za predmetni postopek niti niso relevantne navedbe prosilca, da je bila javnost seznanjena z obstojem postopka preko objave sklepa o uvedbi postopka na spletni strani organa ter da zato ne bi moglo priti do vplivanja na osebe in/ali podjetja. Navedena objava izvlečka sklepa o uvedbi postopka na spletni strani organa v skladu s 4. odstavkom 24. člena ZPOmK-1 namreč ne vsebuje celotne vsebine sklepa in je namenjena seznanitvi tretjih oseb zaradi varovanja njihovih interesov v postopku pred organom in pred sodišči ter je hkrati poziv vsem osebam, da pošljejo organu informacije, ki bi lahko bile pomembne za odločitev organa. Glede objav vsebine zahtevanega dokumenta v časniku Finance pa organ poudarja, da navedene objave ni izvedel organ in da vsebina, kot je bila zapisana v navedenem časniku, ne predstavlja ugotovitev organa in se tudi v večini ne sklada z zahtevanim dokumentov – dopolnitvijo povzetka. Kakršnokoli javno objavljanje vsebin aktov organa oziroma povzemanje takšnih vsebin, razen tistih, ki jih je objavil sam organ, v času, ko postopek pred organom še teče, je po mnenju organa škodljivo za uspešno izvedbo postopka pred organom. Razkritje dokumenta organa, v katerem so navedena konkretna dejstva in dokazi ter ugotovitve organa, v fazi postopka, ki še teče pred organom in ko še ni bila ugotovljena kršitev ZPOmK-1, bi lahko resno ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo ali celo obstoj dokazov.
Organ v zaključku še navaja, da v navedenem primeru interes javnosti po razkritju zahtevanega dokumenta ne prevlada nad interesom zavarovanja upravnega postopka, ki je še v teku. Javnost se namreč v skladu z določili ZPOmK-1 seznani z uvedbo postopka, kot tudi s končno odločitvijo postopka, se pravi pravnomočno odločbo ali sklepom, pri čemer so prekriti podatki, ki predstavljajo izjeme po 6. členu ZDJZ.
ii. Navedbe prosilca
Prosilec je dne 22.09.2011 vložil pritožbo zoper odločbo organa, v kateri navaja, da povzetek relevantnih dejstev z vidika upravne odločbe po ZUP ne predstavlja ničesar drugega kot del (končne) upravne odločbe, saj vsebuje (samo) pravno relevantno dejansko stanje, torej ugotovitve o relevantnih dejstvih in dokazih. Povzetek relevantnih dejstev predstavlja po mnenju prosilca temelj, na podlagi katerega bo organ v nadaljevanju postopka uporabil materialno pravni predpis in ugotovil kršitev predpisa oziroma, da kršitve ni bilo. Prosilec navaja, da povzetek predstavlja dejansko osnovo odločbe in se v kasnejših odločbah organa praviloma izjemno malo spreminja. Spreminja se edino le, če organ po izdaji povzetka ugotovi nova dejstva ali nove dokaze, v takem primeru pa je organ zavezan izdati t.i. dopolnitev povzetka relevantnih dejstev, ki je dejansko nov povzetek relevantnih dejstev, kot se je zgodilo v obravnavanem primeru. V veliki večini preteklih primerov so bili povzetki relevantnih dejstev v celoti povzeti v odločbah, v katerih je bila ob izdaji odločbe dodana ugotovitev, ali dejstva iz povzetka predstavljajo kršitev določb ZPOmK-1 ali ne. Prosilec predlaga, da Pooblaščenec z vpogledom v najmanj 5 odločb organa v zadevah ugotavljanja obstoja kršitve 6. ali 9. člena ZPOmK-1 ugotovi, da odločba v celoti vsebuje navedbe povzetka relevantnih dejstev.
Glede navedbe organa v izpodbijani odločbi, da je postopek še v preiskovalni fazi in da prekrškovni postopek še ni bil začet, je prosilec navedel, da je treba ob previdnem branju določb ZPOmK-1 ugotoviti, da je moral organ preiskovalni postopek že zaključiti, saj povzetek oz. dopolnitev povzetka predstavlja ugotovitve organa o pravno pomembnih dejstvih za odločitev v zadevi. Če bi organ še vodil preiskovalni postopek, potem pravno relevantna dejstva še ne bi bila ugotovljena in organ ne bi mogel izdati dokumenta povzetka relevantnih dejstev ali njegove dopolnitve. Prosilec meni, da je treba pri tem upoštevati umeščenost določbe 36. člena ZPOmK-1 tik pred podpoglavjem »Odločbe in sklepi«, kar pomeni, da se preiskovalni postopek nujno zaključi ravno z izdajo povzetka relevantnih dejstev oz. dopolnitvijo povzetka. Organ je predmetno dopolnitev povzetka izdal pred več kot tremi meseci in od takrat ni izvedel nobene aktivnosti, ki bi bila javno znana, zato ni mogoče pritrditi navedbam organa, da je njegov postopek še vedno v preiskovalni fazi.
Prosilec se strinja, da je postopek še v teku in da odločba še ni bila izdana, vendar to po mnenju prosilca ni relevantno za odločanje v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. V smislu ZPOmK-1 je namreč po mnenju prosilca bistveno, da organ v končni odločbi uporabi ugotovitve o dejstvih in dokazih iz povzetka relevantnih dejstev oz. dopolnitve povzetka v celoti in nanje aplicira pravno normo iz določba ZPOmK-1, povzetek oziroma dopolnitev povzetka, pa ostanejo enaki, saj organ novih dejstev ne sme ugotavljati in se nanje ne more opreti pri svoji odločitvi zaradi pravic stranke v postopku do izjave o vseh relevantnih dejstvih. Zato samo dejstvo, da postopek ni končan zaradi specialnosti postopka na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, po mnenju prosilca ne more vplivati, ker se informacije iz povzetka oz. dopolnitve povzetka v končni odločbi organa ne bodo spremenile. Kolikor ima prosilec torej pravico vpogleda v končno odločbo, ima po lastnem mnenju pravico tudi do vpogleda v povzetek relevantnih dejstev oz. dopolnitev povzetka, ki vsebujejo enake ugotovitve o relevantnih dejstvih in dokazih.
Po mnenju prosilca je zato neutemeljeno sklicevanje organa na 7. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ kot podlago za zavrnitev zahteve prosilca po ZDIJZ.
V zvezi z navedbo organa glede poslovnih skrivnosti, je prosilec prepričan, da zaradi tega organ ne sme zavrniti dostopa do celotnega dokumenta, temveč lahko prekrije le dele, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost in dovoli dostop do preostalega dela dokumenta. Prosilec tako meni, da bi moral organ prosilcu omogočiti dostop do t.i. nezaupne različice dokumenta.
Glede navedbe organa, da naj bi dostop do dopolnitve povzetka nedvomno utegnil pripeljati do vplivanja na osebe in/ali podjetja, ki bi v postopku lahko nudili koristne informacije, ter do vplivanja na izvedbo dokazov, prosilec navaja, da je takšna trditev nedokazana, pavšalna in posplošena do te mere, da je ni mogoče preizkusiti. Prosilec navaja, da je organ javnost obvestil o uvedbi postopka s sklepom, ki je objavljen na spletni strani organa, ob tem pa je pomembno tudi, da je bil navedeni postopek št. 306-14/2009 začet pred organom pred skoraj dvema letoma in pol ter da ima organ na podlagi ZPOmK-1 na razpolago širok nabor bolj ali manj prisilnih možnosti in pravic, da od vseh vpletenih zahteva posredovanje ustreznih podatkov.
Omogočanje dostopa do povzetka relevantnih dejstev oz. dopolnitve povzetka po ZDIJZ bi po mnenju prosilca nedvomno pripomoglo k boljšemu delu organa, učinkovitejšemu vodenju postopkov in večji zakonitosti delovanja organa in njegovih odločb, saj bi te temeljile na bistveno popolnejšem in pravilnejšem dejanskem stanju, zato je po mnenju prosilca dostop do zahtevane dopolnitve povzetka v postopku št. 306-14/2009 z dne 03.06.2011 v interesu širše javnosti. V konkretnem primeru je namreč Mobitel po mnenju prosilca svoja protipravna ravnanja izvrševal preko končnih potrošnikov t.j. naročnikov na mobilni paket Džabest. Tudi končni potrošniki pa bi po mnenju prosilca utegnili biti oškodovani s protipravnimi dejanji Mobitela npr. naročniki paketa Džabest bi lahko bili okoriščeni na račun drugih naročnikov ostalih maloprodajnih paketov Mobitela. Skupno število končnih uporabnikov mobilnih storitev – naročnikov Mobitela v letih 2008 do 2010, po navedbah prosilca, ni nikdar padlo pod 1.100.000 naročnikov.
Razkritje zahtevanega dokumenta oziroma vzrokov in načinov izvajanja dejanj organa, zato po mnenju prosilca ne bi moglo povzročiti nobenih dolgoročnih negativnih posledic pri delovanju organa. Delovanje vsakega državnega organa mora biti namreč v naprej znano, predvidljivo, zakonito in transparentno, javnost pa ima pravico dostopa do dokumentov organa na podlagi določb ZDIJZ.
iii. Navedbe stranskih udeležencev
Organ je z dopisoma št. 090-37/2011-4 in št. 090-37/2011-5, oba z dne 19.07.2011, kot subjekta s pravnim interesom v postopek povabil družbi Mobitel d.d. in Tušmobil d.o.o. in ju pozval, naj za posamezni podatek iz zahtevanega dokumenta, ki po njunem mnenju predstavlja izjemo iz 6. člena ZDIJZ, obrazložita, zakaj gre za izjemo in bi ga bilo treba izločiti oz. prekriti. Družba Telekom Slovenije d.d. je kot naslednica družbe Mobitel d.d. prijavila svojo udeležbo v postopku z dopisom št. 10/00-272/28.7.2011 z dne 28.07.2011, in sicer je navedla, da je bila družba Mobitel d.d. s 01.07.2011 pripojena k družbi Telekom Slovenije d.d. in je prenehala ter, da se skladno s 50. členom ZUP postopek 306-14/2009 od dne 01.07.2011 nadaljuje zoper družbo Telekom Slovenije d.d., ki kot stranka z interesom vstopa v predmetni postopek. Družba Tušmobil d.o.o. pa je prijavila svojo udeležbo v postopku z dopisom št. 090-37/2011-7 z dne 22.04.2011.
Tudi po prejemu pritožbe prosilca je organ z dopisoma 090-37/2011-12 in 090-37/2011-13 obvestil stranska udeleženca o vloženi pritožbi in jima dal možnost, da se v roku 8 dni od prejema poziva izrečeta o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih.
a. Telekom Slovenije d.d.
Družba Telekom Slovenije d.d. je svoj pravni interes izkazala upoštevaje 50. člen ZUP z dejstvom, da se v predmetnem postopku odloča o dokumentu, ki vsebuje poslovne skrivnosti njenega pravnega prednika. Odločitev v predmetnem postopku bo zato vplivala na pravice in pravne koristi družbe Telekom Slovenije d.d. Informacije in podatki, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu št. 306-1472009-166 z dne 03.06.2011, pa predstavljajo po navedbi Telekoma Slovenije d.d. izjemo od prosto dostopnih informacij, na podlagi 2. in 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Družba Telekom Slovenije d.d. je v okviru navedenega postopka organu posredovala tudi dokazila in sklepe o določitvi poslovne skrivnosti, ki jih je sprejel v tem delu njen pravni prednik v skladu z določili 39. člena ZGD-1 in 19. člena Statuta družbe Mobitel.
Dopolnitev povzetka vsebuje podatke družbe, ki jih je ta v postopku označila in izkazala kot poslovne skrivnosti na podlagi 39. in 40. člena ZGD-1. Poleg tega, da so bili podatki označeni kot poslovna skrivnost s pisnim sklepom izvršnega direktorja družbe, pa je vsebina podatkov nedvomno takšna, da bi stranskemu udeležencu nastala občutna in nepopravljiva škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zlasti operater mobilnih telefonskih storitev kot neposredni konkurent stranskega udeleženca.
Stranski udeleženec je nadalje navedel, da je treba dostop do dokumenta zavrniti tudi zaradi izjeme po 7. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj bi razkritje zahtevanega dokumenta pred zaključkom upravnega postopka škodilo njegovi izvedbi. V zvezi s tem je stranski udeleženec navedel, da je skladno z določbo 15. člena ZPOmK-1 predmetni postopek posebni upravni postopek, povzetek relevantnih dejstev pa je namenjen seznanitvi stranke postopka z rezultati ugotovitvenega postopka in je procesna kavtela, namenjena varovanju pravnega položaja strank. Stranski udeleženec navaja, da je povzetek relevantnih dejstev oz. dopolnitev povzetka po 36. členu ZPOmK-1 izraz načela zaslišanja stranke, ki določa, da je treba dati pred izdajo odločbe stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Njegova vsebina pa je namenjena zgolj strankam v postopku za namene njihove obrambe. V primeru, da bi se z vsebino povzetka relevantnih dejstev oz. dopolnitvijo povzetka preko postopka po ZDIJZ seznanila tretja oseba, ki ni stranka v postopku, bi to lahko vplivalo na pravice stranke v postopku in posledično tudi na izvedbo samega upravnega postopka.
Stranski udeleženec se prav tako ne strinja s trditvijo prosilca, da je povzetek oz. dopolnitev povzetka vsebinsko vedno enak končni odločbi. S prejemom pomembnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov se povzetek oz. dopolnitev povzetka lahko kasneje dopolni ali spremeni z novo dopolnitvijo povzetka. Razkritje vsebine tega dokumenta v fazi, ko postopek še teče, in tudi postopek o prekršku še ni bil uveden, bi lahko ogrozilo zbiranje, izvedbo, pa tudi obstoj dokazov. Za zaključek je stranski udeleženec navedel še, da sta v navedenem primeru po njegovem mnenju izpolnjena oba pogoja za obstoj izjeme po 7. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je postopek še v teku, razkritje zahtevanih podatkov pa bi škodovalo njegovi izvedbi.
b. Tušmobil d.o.o.
Stranski udeleženec je zapisal, da podatki, kot so: podatki o prehodih naročnikov iz in na Tušmobil d.o.o., podatki o številu uporabnikov naročniških paketov Vesolje ter povprečnem številu minut naročnikov paketov Vesolje v lastno in druga omrežja, predstavljajo poslovno skrivnost Tušmobil d.o.o. Ob tem stranski udeleženec poudarja, da je določitev posameznih podatkov za poslovno skrivnost v popolni diskreciji posamezne gospodarske družbe, kadar ta diskrecija ni omejena z zahtevo, da se kot poslovna skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona oziroma dobrih poslovnih običajev. V konkretnem primeru podatki stranskega udeleženca, ki jih je ta razkril v predmetnem postopku pred organom, niso po zakonu javni, niti se ne nanašajo na kršitev zakona ali dobrih poslovnih običajev. Določila ZPOmK-1 izmenjavo informacij med konkurenti o pogojih poslovanja na trgu izrecno prepovedujejo in sankcionirajo. Zato bi bilo nedopustno, da bi organ konkurenčni družbi omogočil vpogled v takšno dokumentacijo, saj bi s tem spodbujal prepovedano koluzijo na trgu, kar vodi v zmanjševanje možnosti učinkovitega konkuriranja na trgu. Stranski udeleženec je priložil Pravilnik o določanju in varovanju poslovnih skrivnosti, iz katerega izhaja, da predstavljajo informacije, ki jih zahteva pritožnik, poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju.
Izpolnjen pa je tudi objektivni kriterij za opredelitev poslovne skrivnosti, saj bi posredovanje zahtevanih podatkov škodilo konkurenčnemu položaju stranskega udeleženca, saj gre za podatke, ki pomenijo njegovo konkurenčno prednost. Vsebovani so namreč podatki o cenah, strukturah cen, stroških, maržah ter vrstah in količinah storitev stranskega udeleženca.
Prav tako stranski udeleženec dodaja, da gre v konkretnem primeru za obstoj izjeme po 7. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je postopek še v teku, razkritje zahtevanih podatkov pa bi škodovalo njegovi izvedbi. To da je postopek še v teku, pa po mnenju stranskega udeleženca dokazuje tudi dejstvo, da je bila po izdaji prvega povzetka relevantnih dejstev izdana dopolnitev povzetka.
Ob tem stranski udeleženec tudi poudarja, da ni podana nobena izmed izjem od izjem na podlagi 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere bi se lahko dostop kljub obstoju izjeme po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ dovolil zaradi prevladujočega interesa javnosti. Interes javnosti je namreč po mnenju stranskega udeleženca v končni odločitvi organa in ne v razkritju navedenih podatkov. Šele morebitna ugotovitev organa o obstoju zlorabe prevladujočega položaja, pa bi po mnenju stranskega udeleženca lahko bila razlog, za prevladujoč interes javnosti do razkritja dokumentov. Do takšne ugotovitve pa organ še ni prišel, saj je postopek še v teku.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja
1. člen ZDIJZ določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja, ki je opredeljen s tremi osnovnimi kriteriji:
1. organ z informacijo razpolaga – nahaja se pri organu, izdelal pa jo je sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb;
2. informacija je v materializirani obliki – v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument);
3. informacija izvira iz delovnega področja organa – informacija je povezana z delom organa in jo je pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti.
Pri odločanju po ZDIJZ je treba torej najprej ugotoviti, ali je organ zavezan za posredovanje informacij po 1. členu ZDIJZ, nato pa preveriti, ali so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Šele tema dvema predhodnima fazama sledi presoja, ali gre za prosto dostopne informacije oziroma ali je podana katera od izjem iz 6. člena ZDIJZ.
V konkretnem primeru Pooblaščenec ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji iz 1. in 4. člena ZDIJZ. Zahteva za dostop do informacij javnega značaja je bila vložena pri Uradu za varstvo konkurence, ki je (do začetka dela neodvisne Agencije skladno z ZPOmK-1) organ v sestavi Ministrstva za gospodarstvo. Organ je po določbi 14. člena Zakona o državni upravi (Ur.l. RS, št. 52/2002, s sprem. in dop.; ZDU-1) opredeljen kot upravni (državni) organ in je torej skladno s 1. členom ZDIJZ zavezan za posredovanje informacij javnega značaja. Pooblaščenec ugotavlja tudi, da so izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ. Organ z informacijami nedvomno razpolaga, saj mu jih je v postopku reševanja te pritožbe tudi posredoval, in sicer gre za dokument Povzetek relevantnih dejstev (dopolnitev) št. 306-14/2009-166, z dne 03.06.2011 (različica za Mobitel).
2. Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja
Namen ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Ta zakon opredeljuje načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki ga lahko organi zavezanci zavrnejo le z uporabo izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer z restriktivno interpretacijo, saj mora biti zavrnitev pravice do dostopa do informacij javnega značaja izjema in ne pravilo.
2.1 Izjema varstva upravnega postopka (7. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na obstoj izjeme iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, iz katere izhaja, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V tem primeru govorimo o izjemi varstva upravnih postopkov.
Za obstoj izjeme varstva upravnega postopka morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
• upravni postopek, v zvezi s katerim je bil sestavljen podatek, je v teku;
• razkritje podatka bi škodovalo izvedbi upravnega postopka.
Upravni postopek je vrsta pravno urejenega postopka kot celote (zaporedja) procesnih dejanj, s ciljem oblikovati neko upravno pravno razmerje, tj. razmerje na področju upravnega prava. Za to razmerje je značilno, da je v razmerju med državo, lokalnimi skupnostmi in nosilci javnih pooblastil na eni strani ter strankami (fizične in pravne osebe) na drugi strani, prisoten javni interes. Pri odločanju v upravnih zadevah organ odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank. Temeljni predpis, ki ureja upravni postopek, je ZUP, poleg tega pa na posameznih upravnih področjih poznamo tudi posebne predpise, ki postopkovno materijo urejajo drugače; glede vprašanj, ki niso posebej urejena, pa veljajo določbe ZUP (razmerje subsidiarnosti).
Prosilec v pritožbi in pripravljalni vlogi zagovarja stališče, da izjeme varstva upravnega postopka iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti, saj je po eni strani postopek (izdaje dopolnitve povzetka relevantnih dejstev) že zaključen, po drugi strani pa za izvedbo postopka ne bi nastala nobena škoda.
i. Upravni postopek v teku
V konkretnem primeru je bil zahtevani dokument nedvomno sestavljen v zvezi s posebnim upravnim postopkom ugotavljanja zlorabe prevladujočega položaja, ki ga ureja ZPOmK-1. 2. odstavek 15. člena tega člena jasno določa, da se za postopek odločanja subsidiarno uporabljajo določbe ZUP.
Ne držijo navedbe prosilca, da ni pomembno, da se postopek po izdaji dopolnitve povzetka relevantnih dejstev še ne konča, bistveno je, da se ta akt ne more več spremeniti. Prosilec meni, da je dopolnitev povzetka del oziroma osnova končne upravne odločbe, ki se kasneje praviloma izjemno malo spreminja.
Pooblaščenec poudarja, da je za presojo, ali je upravni postopek še v teku, bistveno vprašanje, ali se je postopek že (pravnomočno) zaključil ali ne. Posebni upravni postopek po ZPOmK-1 pa se nedvomno ni končal z izdajo dopolnitve povzetka relevantnih dejstev. Pri tem sploh ni pomembno, koliko se bo kasnejši upravni akt (oziroma njegov ugotovitveni del) razlikoval od zahtevanega dokumenta. Prosilec večkrat navaja, da je dopolnitev povzetka po vsebini nujno enaka delu določbe, ki se nanaša na dejansko stanje, vendar vsi ti argumenti pri ugotavljanju zatrjevane izjeme niso pomembni, saj ni pomembno, ali je zaključena dopolnitev povzetka relevantnih dejstev oz. ali se bo ta še spreminjala, temveč ali je zaključen celotni upravni postopek. Na tem mestu je pomembno poudariti, da povzetek relevantnih dejstev ali dopolnitev povzetka nista upravna akta, s katerima bi se upravni postopek zaključil. Kljub temu, da se z njima zaključi določena (preiskovalna) faza postopka, ki pa se lahko kasneje vseeno nadaljuje oz. dopolnjuje. To dokazuje samo dejstvo, da sta v obravnavanem primeru nastala povzetek ter kasneje dve dopolnitvi tega povzetka. Organ pravilno poudarja, da se postopek ugotavljanja kršitve 9. člena ZPOmK-1 lahko konča zgolj z izdajo akta, s katerim se postopek pred organom konča.
Navedbe prosilca, da dopolnitev povzetka relevantnih dejstev z vidika upravne odločbe po ZUP ne predstavlja ničesar drugega kot del (končne) upravne odločbe, saj vsebuje (samo) pravno relevantno dejansko stanje, torej ugotovitve o relevantnih dejstvih in dokazih, ne vplivajo na dejstvo, da se s povzetkom relevantnih dejstev oz. dopolnitvijo povzetka upravni postopek enostavno ne zaključi. Upravni postopek, katerega izvedbo varuje obravnavana izjema ZDIJZ, se lahko konča z izdajo upravne odločbe, s katero se odloči o predmetu postopka, ali v določenih primerih s sklepom.
Z izdajo dopolnitve povzetka relevantnih dejstev se upravni postopek torej ne konča in se tudi ne more končati. Dopolnitev povzetka je namenjena, kot opozarja organ in oba stranska udeleženca, seznanitvi strank in njihovi pravici, da se izjavijo o vsebini povzetka relevantnih dejstev oz. dopolnitve povzetka, torej gre le za posebno procesno predpostavko, ki mora biti izpolnjena pred izdajo morebitne odločbe, s katero se bo šele zaključil upravni postopek.
Glede na vse navedeno se je Pooblaščenec prepričal, da je upravni postopek še v teku in je tako izpolnjen prvi pogoj izjeme iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
ii. Škoda za izvedbo upravnega postopka
Drugi pogoj za opredelitev izjeme iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ predvideva uporabo t.i. škodnega testa, saj določa, da se sme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrniti le, če bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi tega postopka, pri čemer je organ, ki zahtevo zavrne, tisti, ki mora nastanek škode izkazati za verjetno. Ker je po zakonu edina upoštevanja vredna škodna posledica škoda, ki lahko nastane za izvedbo upravnega postopka, a contrario to pomeni, da po njegovem dokončanju, dostopa do informacij ni več možno zavrniti iz tega razloga in bi morali biti javnosti načeloma dostopni vsi dokumenti in vse informacije iz takšnega postopka (več v doktorski disertaciji dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 264 - 265), razen seveda če je kasneje podana kakšna druga izjema.
Navedeno pomeni, da mora organ v vsakem primeru posebej pretehtati, ali bi razkritje neke informacije škodovalo izvedbi samega postopka. Te določbe se torej ne sme tolmačiti tako, da se dostop do podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka, a priori zavrne, temveč je potrebno pretehtati možnost odobritve dostopa in morebitne škodljive posledice za postopek, ki bi nastale z razkritjem dokumenta. Če škodni test pripelje do ugotovitve, da razkritje podatka ne bo škodovalo izvedbi postopka, potem ni pravne podlage za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja.
Pomemben prosilčev argument v pritožbi in pripravljalni vlogi je, da se vsebina povzetka oziroma dopolnitve povzetka praktično povsem ujema z delom kasneje izdane upravne odločbe. Predlaga, da se Pooblaščenec o tem prepriča z vpogledom v primerljive povzetke oziroma dopolnitve povzetkov in odločbe organa. A Pooblaščenec ugotavlja, da izvedba takšnega dokaza ni potrebna, ker za ugotavljanje morebitne škode za izvedbo postopka ni pomembno, ali organ v celoti prepiše povzetek relevantnih dejstev ali dopolnitev povzetka v odločbo (česar sicer ne naredi), ali ne. Če obstaja možnost, da bi razkritje dokumenta škodilo izvedbi postopka (torej tudi njegovemu rezultatu - upravnemu aktu, s katerim se konča), je popolnoma vseeno, ali se zahtevani dokument kaj spremeni ali ne; pomembno je le vprašanje, ali bi njegovo razkritje škodilo izvedbi upravnega postopka. Zato tudi niso upoštevne navedbe prosilca, da če ima javnost pravico dostopa do izdanih odločb organa, jo ima tudi do povzetka relevantnih dejstev in dopolnitve povzetka, ki so del kasnejše odločbe in ki se po njegovem mnenju ne morejo več spremeniti. Bistvo izjeme varstva upravnega postopka je namreč ravno v tem, da se še pred zaključkom postopka lahko zavrne dostop do dokumentov, ki bi sicer morda bili (v določenem delu) prosto dostopni potem, ko bi se upravni postopek pravnomočno končal oziroma ko njihovo razkritje ne bi več moglo povzročiti škode za izvedbo postopka. Tako se na podlagi te izjeme pred pravnomočnim zaključkom postopka lahko zavrne celo dostop do dokumentov, ki tudi po pravnomočnosti ostajajo popolnoma enaki, celo isti. S tem torej Pooblaščenec pojasnjuje, da vprašanje spreminjanja povzetka relevantnih dejstev, njegovega dopolnjevanja in vključevanja v končni akt, v tem kontekstu ni pomembno. Pri čemer pa samo dejstvo, da v obravnavanem primeru poleg povzetka relevantnih dejstev obstajata tudi dve dopolnitvi povzetka relevantnih dejstev, kaže na to, da postopek teče in, da ni mogoče po izdaji povzetka ali ene dopolnitve reči niti, da so dokazi in podatki, navedeni v povzetku ali dopolnitvi povzetka, dokončno zbrani, saj, kot pravilno opozarja organ, ni znano, ali se bo v kasnejši fazi postopka pokazala potreba po novi dopolnitvi povzetka.
Pooblaščenec je moral z izvedbo škodnega testa preveriti, ali je vsebina zahtevanega dokumenta takšna, da bi njegova vsebina lahko škodila izvedbi posebnega upravnega postopka ugotavljanja zlorabe prevladujočega položaja.
Pooblaščenec ugotavlja, da je konkretni postopek še v preiskovalni fazi. Organ je tudi zapisal, da se s prejemom kakšnih pomembnih dokazov ali ugotovitev povzetek relevantnih dejstev lahko še dopolni, kar dokazuje dejstvo, da je zahtevan dokument dopolnitev povzetka. Ne glede na mnenje prosilca, da po več kot treh mesecih od izdaje dopolnitve povzetka, organ gotovo ne bo več ugotavljal dejanskega stanja, je to vsekakor še možno. Ne nazadnje je od izdaje povzetka relevantnih dejstev do dopolnitve povzetka minilo več kot tri mesece. Upravni organi ugotavljajo dejansko stanje vse do trenutka izdaje svoje odločbe. Pooblaščenec meni, da je vsebina zahtevanega dokumenta taka, da bi njeno razkritje nedvomno lahko vplivalo na osebe, ki bi v postopku lahko nudile koristne informacije, kot tudi na izvedbo ostalih dokazov, predvsem zaradi možnosti uničenja oz. prikrivanja listinske dokumentacije in ostalih dokaznih predmetov, pomembnih za postopek. Razkritje dokumenta v fazi, ko postopek še teče in prekršek še ni bil ugotovljen, bi lahko resno ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo ali celo obstoj dokazov. Ne glede na to, da je organ z izdajo dopolnitve povzetka relevantnih dejstev izkazal določeno stopnjo prepričanja, da razpolaga z vsemi relevantnimi dejstvi in dokazi za morebitno izdajo odločbe (ni še znano kakšne, teoretično pa lahko izda tudi sklep o ustavitvi), to nikakor še ne pomeni, da se relevantne okoliščine za izdajo odločbe ali sklepa ne morejo spremeniti ali dopolniti. Organ navaja hipotetični primer, da bi bilo možno, da bi iz dopolnitve povzetka relevantnih dejstev izhajalo, da obstaja razbremenilni dokaz, ki bi ga imel v posesti prosilec. Takšen dokument bi organ lahko pridobil z nenapovedano preiskavo v prostorih prosilca, ta pa bi ga imel možnost že prej uničiti. Pooblaščenec pa dodaja, da ni nujno le, da bi imel take morebitne dokaze v posesti prosilec, z njimi bi lahko razpolagal kdorkoli, saj bi bila dopolnitev povzetka relevantnih dejstev v primeru odobritve dostopa na voljo praktično vsej javnosti in ne le prosilcu. Glede na to, da gre za postopek ugotavljanja kršitev in je ta na nek način podoben postopku inšpekcijskega nadzora, pri katerem obstaja javni interes za preprečevanje in morebitno sankcioniranje kršitev, so organu z ZPOmK-1 podeljena določena pooblastila in zakonske možnosti za uspešno uresničevanje svojih nalog. Pooblaščenec je presodil, da bi razkritje dopolnitve povzetka relevantnih dejstev v konkretnem primeru omajalo možnosti za uspešno zasledovanje javnega interesa za preprečevanje zlorab prevladujočega položaja, saj bi nedvomno lahko vplivalo na ugotavljanje dejstev, pomembnih za izdajo zakonitega akta.
Razkritje zelo konkretnih podatkov iz zahtevanega dokumenta bi nedvomno lahko vplivalo na izvedbo upravnega postopka, Pooblaščenec pa tudi ni imel drugega razloga, da ne bi sledil navedbam organa o možnosti škodovanja izvedbi postopka ob razkritju celotnega dokumenta.
Pooblaščenec torej ugotavlja, da je podana izjema iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
2.2 Druge izjeme od prostega dostopa
Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevani dokument ne predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja in je potrebno dostop v celoti zavrniti že na podlagi 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Zato se Pooblaščenec v skladu z načelom ekonomičnosti iz 14. člena ZUP ni spuščal v podrobno presojo drugih izjem.
Tako se Pooblaščenec ni spuščal v presojo izjeme poslovnih skrivnosti, čeprav bi vsaj v določenem delu zahtevanega dokumenta gotovo lahko bila podana; tega ne zanika niti prosilec. Vendar podrobna presoja obstoja te izjeme in ugotavljanja, v katerem delu je podana, ni potrebna, saj je bila že ugotovljena izjema varstva upravnega postopka, ki se razteza na podatke celotnega dokumenta. Prav tako je Pooblaščenec presodil, da se ni treba posebej opredeljevati do razmerja med ZPOmK-1 in ZDIJZ, saj prvi ne določa razlogov, ki bi vplivali na morebiten neobstoj izjeme varstva upravnega postopka, temveč določa celo, da se lahko ne glede na uporabo določb ZDIJZ zavrne dostop do podatkov, ki se nanašajo na tajnost vira, in do podatkov, ki so poslovna skrivnost podjetij.
3. Vprašanje obstoja javnega interesa
Prosilec se je (sicer šele v pritožbi) skliceval tudi na javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov. Pooblaščenec pa mora tudi po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava, pod katero sodi tudi 2. odstavek 6. člena ZDIJZ, ki predvideva test javnega interesa.
Pooblaščenec je zato izvedel test prevladujočega interesa javnosti v skladu z 2. odstavkom 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. Pooblaščenca), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, določenih v zakonu. V primerih, ko gre za obstoj izjeme po 7. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, torej glede izjeme, katere obstoj je Pooblaščenec ugotovil, je izvajanje testa interesa javnosti dovoljeno. Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem je treba presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nerazkritjem informacije.
Javni interes za razkritje podatkov je podan vselej, ko gre za situacije, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost, odločitve, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd.. Med najpomembnejšimi koristmi za javnost zaradi odprtosti informacij javnega značaja je tako nedvomno razumevanje vsebin in možnost javne razprave, saj preglednost informacij povečuje razumevanje aktualnih vsebin v javni razpravi ter prispeva k verodostojni in odgovorni razpravi. Pomembna korist pa je tudi zagotavljanje preglednosti dela organov in odgovornosti ter s tem zmanjšanje možnosti neodgovornega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev, saj preglednost prispeva k bolj premišljenim odločitvam in s tem k dvigu kakovosti dela. Odprtost informacij javnega značaja je pomembna tudi z vidika razumevanja posledic odločitev javnega sektorja, saj državljani le na ta način lahko razumejo posledice odločitev javnih organov in izrazijo pomisleke glede takih odločitev.
V konkretnem primeru Pooblaščenec ugotavlja, da razkritje dopolnitve povzetka relevantnih dejstev ne bi bistveno in kvalitativno pripomoglo k javni razpravi o delovanju in odločitvah organa ter povečanju odgovornosti in večji kvaliteti dela organa. Bistvo testa interesa javnosti je predvsem v tem, da razkritje sicer varovanih informacij pripomore k večjemu nadzoru javnosti nad delovanjem organa in večji kvalitativni obveščenosti o zadevah v javnem interesu, to pa v konkretnem primeru ni podano. Prosilec navaja, da bi z objavo dopolnitve povzetka organ lahko prišel do potrebnih informacij o dejstvih in dokazih, ki bi lahko pripomogli k boljši in popolnejši ugotovitvi dejanskega stanja. Ta navedba prosilca je v nasprotju z navedbo organa, da je v interesu postopka, ki je v teku, da navedeni dokumenti niso objavljeni, dokler je postopek v teku. Pooblaščenec je glede na navedeno sledil navedbam organa, ki so podprte tudi z določbami o vodenju predmetnega postopka po ZPOmK-1. Ta navedba prosilca po mnenju Pooblaščenca tudi ne pomeni, da je podan interes splošne javnosti, da se seznani z zahtevanim dokumentom. Pooblaščenec meni, da je sicer v interesu javnosti izvedeti, kako je potekal nadzor državnega organa nad družbo Mobitel d.d. zaradi očitane zlorabe prevladujočega položaja, saj je ta tema zelo aktualna, vendar pa razkritje same dopolnitve povzetka relevantnih dejstev ni v interesu javnosti, ki bi pretehtal interes, da organ kvalitetno, zakonito in nemoteno izvede postopek ugotovitve zlorabe prevladujočega položaja, kar je tudi v javnem interesu. Interes preprečevanja omejevanja konkurence je namreč zavarovan s postopkom, ki še teče pred organom, razkritje podatkov pa bi lahko celo škodilo temu postopku. Obenem pa dejstvo, da teče postopek zaradi suma preprečevanja omejevanja konkurence pred organom, še ne pomeni, da je do takšnega protipravnega ravnanja dejansko prišlo. To mora organ namreč šele ugotoviti. Pri tem Pooblaščenec zaključuje, da je nedvomno v interesu javnosti, da se ugotovi, kako država izvaja nadzor na področju preprečevanja omejevanja konkurence. Vendar pa za dosego seznanjenosti javnosti na tej ravni zadošča, da se javnost seznani s potekom postopka nadzora na splošno in s končno odločitvijo organa.
Pooblaščenec glede na vse navedeno pritrjuje organu, da javni interes za razkritje konkretnega dokumenta ni močnejši od ugotovljenih interesov, ki narekujejo njegovo varovanje.
4. Sklepno
Pooblaščenec je torej ugotovil, da je organ ravnal zakonito, da ni bil prekršen materialni predpis, ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP je zato Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil.
Prosilec je zahteval povrnitev stroškov v zvezi s predmetnim pritožbenim postopkom, kar je Pooblaščenec zavrnil, saj se postopek za dostop do informacij javnega značaja vodi na zahtevo stranke, v teh primerih pa vsaka stranka krije svoje stroške. 1. odstavek 113. člena ZUP namreč določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V konkretnem primeru se je postopek začel na zahtevo in nato pritožbo prosilca, zato sam nosi svoje stroške.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Ministrstva za gospodarstvo, Urada RS za varstvo konkurence, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana, št. št. 090-37/2011-10 z dne 06.09.2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Jerše, univ.dipl.prav.,
generalna sekretarka
Informacijski pooblaščenec:
Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,
namestnica pooblaščenke