Prosilec - Vrhovno državno tožilstvo
+ -Številka: 0900-80/2009/18
Kategorije: Osebni podatek
Odločba Upravnega sodišča
Številka: 0900-80/2009/18
Datum: 19.9.2011
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08 in 8/2010; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: ………., z dne 4. 11. 2008 zoper molk organa: Vrhovno državno tožilstvo RS, Pravno informacijski center, Trg OF 13, 1000 Ljubljana v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Organ je v 31 dneh po prejemu te odločbe dolžan prosilcu posredovati fotokopije poštnih ovojnic s poštnimi žigi, z dne 22. 8. 2008 (priporočeno št. RR 651272137SI, naslovnik Stane Sočan, VDT, Trg OF 13, Ljubljana), 4. 9. 2008 (priporočeno št. RR 703182139SI, naslovnik Stane Sočan, VDT, Trg OF 13, Ljubljana), 9. 9. 2008 (priporočeno št. RR 718842133SI, naslovnik Stane Sočan, VDT, Trg OF 13, Ljubljana) in 17. 9. 2008 (priporočeno št. RR 754602135SI, naslovnik Stane Sočan, VDT, Trg OF 13, Ljubljana).
Organ je v 31 dneh po prejemu te odločbe dolžan prosilcu posredovati fotokopije naslednjih dokumentov, pri čemer je pri posameznem dokumentu dolžan prekriti:
1. dokument Dopolnitev zaprosila Z 35-34/2008 ČSNDD, z dne 8. 9. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta,
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta,
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta;
2. dokument ZAP 5/4-2008, z dne 6. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta,
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta,
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta;
3. dokument Z 6/06100008, z dne 6. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta,
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta,
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta;
4. dokument Z 7808/2008, z dne 6. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta,
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta,
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta;
5. dokument Dopolnitev Z 4-1/2008, z dne 6. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta,
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta,
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta;
6. dokument Z 8-2/2008, z dne 6. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta,
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta,
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta;
7. dokument Z 9-3/06100008/2008, z dne 6. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta,
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta,
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta;
8. dokument Z 10-4/2008/FUMF, z dne 7. 8. 2008 – prva stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta,
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta,
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici 4. točke dokumenta;
9. dokument Z 10-4/2008/FUMF, z dne 7. 8. 2008 – druga stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta;
10. dokument Z 12-5/11082008, z dne 11. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta,
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta,
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta;
11. dokument Z 13/06-2008/11082008, z dne 11. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta,
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta,
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta;
12. dokument Z 14-07/2008/110810002008 ZTBEG, z dne 11. 8. 2008 – prva stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta,
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta,
- navedbo imena in priimka ter naslova posameznika v drugi vrstici prvega odstavka dokumenta,
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta ob priponki;
13. dokument Z 14-07/2008/110810002008 ZTBEG, z dne 11. 8. 2008 – druga stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v drugi vrstici prvega odstavka dokumenta,
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici tretjega odstavka dokumenta;
14. dokument Z 15/08/08/11082008, z dne 11. 8. 2008 – prva stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta,
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta,
- navedbo imena in priimka ter naslova posameznika v drugi vrstici drugega odstavka dokumenta;
15. dokument Dopolnitev dopisa Z 15/08/08/11082008, z dne 11. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta,
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta,
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta;
16. dokument Z 37-36/63/12, z dne 11. 9. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta,
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta,
- navedbo imena in priimka ter naslova v prvi in drugi vrstici tretjega odstavka dokumenta,
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta ob priponki;
17. dokument Z 18-11/1000 FSSZEG, z dne 11. 9. 2008 – prva stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta,
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta,
- navedbo imena in priimka ter naslova v prvi in drugi vrstici prvega odstavka dokumenta;
18. dokument Z 18-11/1000 FSSZEG, z dne 11. 9. 2008 – druga stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v drugi vrstici dokumenta,
- navedbo imena in priimka ter naslova v prvi in drugi vrstici prvega odstavka dokumenta;
19. dokument Z 19/12-308631 DŠJTP, z dne 12. 8. 2008 – prva stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta,
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta,
- navedbo imena in priimka ter naslova v prvi in drugi vrstici prvega odstavka dokumenta;
20. dokument Z 19/12-308631 DŠJTP, z dne 12. 8. 2008 – druga stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta;
21. dokument Z 20-13/205487 KSVDJB, z dne 12. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta,
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta,
- navedbo imena in priimka ter naslova v prvi in drugi vrstici prvega odstavka dokumenta,
- navedbo imena in priimka posameznika v tretji vrstici drugega odstavka dokumenta,
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta;
22. dokument Z 22-14/120808 KNJIGA, z dne 12. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta,
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta,
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta.
2. V preostalem delu – glede osebnih podatkov, ki jih je v skladu z drugim odstavkom 1. točke tega izreka treba prekriti – se zahteva prosilca zavrne.
3. V tem postopku niso nastali posebni stroški;
in naslednji
S K L E P:
1. Pritožba prosilca zaradi molka organa, z dne 4. 11. 2008 se zavrže v delu, ki se nanaša na:
- dokument Z 4-1/2008, z dne 6. 8. 2008;
- dokument Z 23-15/1358962222 VVDJEGDP, z dne 29. 8. 2008;
- dokument Z 24-16/3/SPV, z dne 1. 9. 2008;
- dokument Z 25/2008/17-5 PROGRAM, z dne 1. 9. 2008;
- dokument Z 29-21/9640 KPS, z dne 1. 9. 2008;
- dokument Z 26-18/67 KSBIIT, z dne 1. 9. 2008;
- dokument Z 28/20-34/LHKPL, z dne 1. 9. 2008;
- dokument Z 35-34/2008 ČSNDD, z dne 8. 9. 2008;
- dokument Z 34/33-18937-58 ZSPVDJBTDK, z dne 8. 9. 2008;
- dokument Z 11/4/07082008, z dne 7. 8. 2008;
- dokument Z 17/10-12082008JBJDK, z dne 12. 8. 2008;
- dokument Z 36/35-934007 ZSPVD, z dne 11. 9. 2008;
- dokument Z 38/37-007 TJŽDSMZK, z dne 11. 9. 2008;
- dokument Z 39/38-58637-21-5 ZBPPDBV, z dne 15. 9. 2008.
2. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 4. 10. 2008 pri organu vložil zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja, s katero je od organa zahteval, da mu posreduje fotokopije dokumentacije, povezane s prejemom dopisov Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, Ulica talcev 24, 2000 Maribor, poslanih na organ z datumi 22. 8. 2008, 4. 9. 2008, 9. 9. 2008 in 17. 9. 2008, v zvezi s prosilčevimi zahtevami za dostop do informacij javnega značaja, iz katerih naj bo razvidna tudi štampiljka organa o datumu prejema navedenih dopisov. Organ na zahtevo prosilca ni odgovoril v zakonskem roku. Prosilec se je pri Pooblaščencu pritožil zaradi molka organa. Pooblaščenec je organ dne 11. 5. 2009 pozval, da v roku 5 dni sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno ali pa v tem roku odloči v skladu z ZDIJZ in Pooblaščenca o tem obvesti. Dne 13. 5. 2009 je Pooblaščenec po elektronski pošti prejel odgovor organa št. 10/09, IC 91/09 s priloženimi dokumenti, ki pa niso bili dokumenti, ki jih je prosilec zahteval. Pooblaščenec je ocenil, da razlogi za zamudo niso opravičeni, zato je zadevo prevzel v odločanje v delu, ki se nanaša na dokumente iz 1. točke te odločbe. Pooblaščenec je tako dne 14. 5. 2009 z uradno osebo za dostop do informacij javnega značaja opravil telefonski razgovor, o čemer je sestavil tudi uradni zaznamek št. 0900-80/2009/4. Pooblaščenec je organu pojasnil, katere dokumente prosilec želi. Organ je nato Pooblaščencu dne 18. 5. 2009 zahtevane dokumente tudi posredoval.
Pooblaščenec je dne 20. 5. 2009 izdal odločbo št. 0900-80/2009/6, s katero je pritožbi prosilca deloma ugodil tako, da je organu naložil razkritje vseh zahtevanih dokumentov z upoštevanjem izjeme varovanih osebnih podatkov.
Zoper to odločbo je organ sprožil upravni spor. S sodbo št. IU 1043/2009-8, z dne 26. 1. 2011 je Upravno sodišče RS tožbi organa ugodilo in zadevo vrnilo Pooblaščencu v ponovni postopek. V sodbi je sodišče Pooblaščencu očitalo kršitev:
- določbe tretjega odstavka 255. člena ZUP, ker naj ne bi bil izpolnjen pogoj za prevzem zadeve v odločanje, saj je bila o zahtevi prosilca izdana odločba in
- določb 213. in 214. člena ZUP, ker izpodbijana odločba glede 2. točke izreka nima nobene obrazložitve, in ker ni jasno v čem se zahteva/pritožba prosilca zavrne.
Sodišče je še opozorilo, da dostop do fotokopij prosilčevih lastnih vlog ni v skladu z namenom zakonodajalca, saj je namen pravice dostopa do informacij javnega značaja seznanjanje javnosti z delom organa. Poleg tega pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošljejo njegove lastne vloge, nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov po določbah Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB; v nadaljevanju ZVOP-1), kar v nasprotnem primeru privede do nepotrebnega obremenjevanja zavezancev z zahtevami, ki jim pravni red ne zagotavlja pravnega varstva zaradi izostanka pravnega interesa.
Zahteva prosilca je delno utemeljena.
Pritožba zaradi molka je v delu nedovoljena.
A. OBRAZLOŽITEV K ODLOČBI:
1. Obveznosti prosilca po ZDIJZ
Pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja ZDIJZ prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. V 17. členu ZDIJZ so navedene obvezne sestavine pisne zahteve, ki so:
- navedba organa, kateremu se pošilja (glede na to, da je bila zahteva posredovana po elektronski pošti neposredno uradni osebi za dostop do informacij javnega značaja pri tožeči stranki, Pooblaščenec meni, da je ta predpostavka izpolnjena),
- osebno ime ter naslov prosilca (iz elektronske pošte izhaja osebno ime in elektronski naslov prosilca),
- navedba informacije, s katero se prosilec želi seznaniti (prosilec je v zahtevi, resda morda v nekoliko grobem tonu in nenavadni obliki, navedel, da želi, da mu organ posreduje dopise ODT v Mariboru, ki jih je to posredovalo tožeči stranki ob navedenih dnevih),
- na kakšen način se želi seznaniti z informacijo (prosilec je navedel, da želi, da mu organ »posreduje« zahtevane informacije, kar iz narave stvari same pomeni, da je želel prejeti kopije dokumentov, ki se sicer nahajajo v papirni obliki; če bi prosilec želel vpogled v zahtevane dokumente, bi to gotovo v zahtevi navedel).
Ravno zaradi poenostavitve postopka na prvi stopnji, je postopek za dostop do informacij javnega značaja posebej urejen v ZDIJZ in je na prvi stopnji formaliziran le do te mere, da je zagotovljeno pravno varstvo prosilcev. ZDIJZ v 12. členu določa da je zahteva lahko pisna ali neformalna, ustna. Pooblaščenec ne more sprejeti stališča organa, da bi bilo treba pritožbo zavrniti ali zavreči, ker naj ne bi šlo za zahtevo po ZDIJZ. Pooblaščenec opozarja tudi na določbo tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, ki v skladu z načelom iz 7. člena ZUP (varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi) določa, da organ obravnava zahtevo po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Nedopustno je, da zavezanci za dostop do informacij javnega značaja kršijo pravice strank, ker ne prepoznajo zahtev po ZDIJZ, če te izrecno označene kot takšne. Se pa Pooblaščenec strinja, da morajo tudi prosilci izkazati določeno mero spoštovanja do zavezancev in določnosti pri svojih zahtevah, na kar je treba opozoriti tudi prosilca.
Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se upravičenec želi seznaniti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Zahteva po opisu želene informacije javnega značaja pomeni, da mora prosilec informacijo opisati s tako stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava (primerna stopnja določnosti), ne pomeni pa, da je potrebno informacijo povsem določno identificirati. Primerna stopnja določnosti pomeni, da mora biti opis informacije natančen do te mere, da omogoča določljivost informacije oziroma dokumenta. Podobno izhaja tudi iz 6. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljevanju Uredba), ki določa, da se prošnje dajejo dovolj natančno, da lahko institucija ugotovi, za kateri dokument gre.
V konkretnem primeru je Pooblaščenec namreč ugotovil, da je prosilec svojo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja vnesel v dokument, ki ga je v elektronskem sporočilu, ki ga je dne 4. 10. 2008 poslal uradni osebi organa za posredovanje informacij javnega značaja, naslovil kot »popravki zaprosil glede oblike in obdobja posredovanja informacij javnega značaja, ki so bila poslana na Okrožno državno tožilstvo v MB«. Iz besedila dopisa tudi izhaja, da je prosilec organu dejansko posredoval popravke zaprosil, vmes pa je v besedilu navedel, da naj mu organ posreduje tudi v izreku te odločbe navedene dokumente. Očitno je, da je organ, ob preučevanju popravkov zaprosil (teh je bilo 22), zahtevek prosilca, spregledal.
Ker je bil v konkretnem primeru zahtevek kljub nekaterim pomanjkljivostim zrel oziroma primeren za odločanje, je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Na tem mestu Pooblaščenec še dodaja, da ne drži stališče organa, da prosilec za dostop do zahtevanih dokumentov ni imel pravno zavarovanega interesa. ZDIJZ v 5. členu ureja načelo prostega dostopa. Tretji odstavek 17. člena ZDIJZ pa izrecno določa, da prosilcu ni potrebno pravno utemeljiti svoje zahteve. S tem je zakon izrecno izključil dokazovanje pravnega interesa v postopku dostopa do informacij javnega značaja. V skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, pravica dostopa do informacij javnega značaja izvira iz splošnega interesa državljanov, da so kot del javnosti seznanjeni z delom organov in da delo organov nadzirajo. Načelo prostega dostopa pomeni, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur, ter da prosilcem za dostop ni treba izkazovati pravnega interesa.
2. Obravnava zahteve prosilca
Pooblaščenec v zvezi s stališčem organa o tem, da zanj Uredba o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 20/2005 s spremembami in dopolnitvami; Uredba) ne velja, opozarja na določbo 151. člena Zakona o državnem tožilstvu (Ur. l. RS, št. 58/11; ZDT-1), iz katerega izhaja, da državnotožilska uprava obsega odločanje in druga opravila, s katerimi so na podlagi zakona, državnotožilskega reda in drugih podzakonskih aktov zagotovljeni pogoji za redno, pravilno, vestno in učinkovito delovanje državnega tožilstva. Zadeve državnotožilske uprave obsegajo zlasti: notranjo organizacijo in organizacijo poslovanja državnih tožilstev, udeležbo na glavnih obravnavah, narokih in drugih dejanjih, zagotavljanje in nadzor nad zakonitostjo, strokovno pravilnostjo in pravočasnostjo dela, izpolnjevanje obveznih navodil, obravnavanje nadzorstvenih pritožb, nadzor nad izvajanjem predpisov o zaposlovanju ter varnosti in zdravju pri delu, uveljavljanje pravic, obveznosti in odgovornosti državnih tožilcev, pomočnikov državnih tožilcev in tožilskega osebja, poročanje o problematiki dela državnega tožilstva, izobraževanje, spremljanje sodne prakse, statistično-evidenčno službo, pisarniško-tehnično poslovanje, kadrovsko-personalne zadeve, finančno in materialno poslovanje, upravljanje z zgradbo oziroma prostori, ki so dodeljeni v uporabo državnemu tožilstvu, skrb in ukrepe za varnost oseb, dokumentacije in premoženja na državnem tožilstvu in druge zadeve, ki so določene v predpisih iz prejšnjega stavka. Kadar je treba v zadevi državnotožilske uprave odločiti o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, se v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ni s tem zakonom drugače določeno (153. člen ZDT-1).
Iz navedenega je razvidno, da se v zadevah državnotožilske uprave, ki se nanašajo na pravice, obveznosti ali pravne koristi osebe (kamor po mnenju Pooblaščenca nedvomno spada tudi pravica posameznika do dostopa do informacij javnega značaja), smiselno uporablja ZUP. V teh primerih pa po mnenju Pooblaščenca organ zavezuje tudi Uredba s svojim 107. členom, ki natančno navaja, kdaj morajo biti vloge v elektronski obliki varno elektronsko podpisane in podpis overjen s kvalificiranim potrdilom. Ti primeri so kadar:
1. z njimi stranke sporočajo podatke, na podlagi katerih bo temeljila odločitev organa;
2. z njimi stranke prevzemajo določene obveznosti ali se odpovedujejo svojim pravicam;
3. z njimi zahtevajo posredovanje osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti ali drugače varovanih podatkov na svoj elektronski naslov ali na poštni naslov, ki se razlikuje od uradno evidentiranega stalnega ali začasnega prebivališča.
V vseh drugih primerih vloge v elektronski obliki ni potrebno varno elektronsko podpisati. V dvomu glede pristnosti vloge lahko organ zahteva potrditev pristnosti vloge z overjenim lastnoročnim podpisom ali varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Ker v konkretnem primeru ne gre za nobenega od primerov iz 107. člena Uredbe, pisne vloge v postopku do dostopa do informacij javnega značaja prosilcu ni potrebno varno elektronsko podpisati. V kolikor bi se organu pojavil dvom glede pristnosti, pa bi lahko zahteval potrditev pristnosti vloge, česar pa ni storil.
3. Vprašanje dostopa do lastnih dokumentov
Dejstvo, da je prosilec od organa v postopku dostopa do informacij javnega značaja, želel pridobiti dokumente, ki jih je na ODT Maribor poslal sam, ni problematično. Katerikoli prosilec je po določbah ZDIJZ upravičen zahtevati katero koli informacijo javnega značaja, ne glede na to, kdo je njen originator. Če so glede nekega dokumenta izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja (kar v konkretnem primeru so) je katerikoli prosilec do tega dokumenta upravičen, razen seveda, če so v njem podatki, ki predstavljajo katero od izjem od prostega dostopa. ZDIJZ ne predvideva nobenih omejitev pri dostopu do »lastnih« dokumentov. Tudi dokumenti, ki jih organu posreduje prosilec, spadajo med dokumentarno gradivo v smislu Uredbe. Res je, da ima prosilec na voljo (vsaj na abstraktnem nivoju) učinkovitejšo pravno podlago, tj. 30. člen ZVOP-1, ki ureja ustavno pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Vendar to ne izključuje možnosti, da prosilec enak dokument pridobi tudi na drugi podlagi, npr. po določbah ZDIJZ ali ZUP (82. člen). Gre za dve različni pravici, ki imata podobne, ne pa tudi enake učinke. Tudi sicer v praksi niso redki primeri, ko prosilci na podlagi ZDIJZ zahtevajo »svoje« dokumente, ker na primer:
- želijo preveriti, ali organ razpolaga z identičnimi dokumenti, kot jih imajo sami,
- želijo preveriti, ali organ razpolaga s pravimi oziroma avtentičnimi dokumenti,
- želijo preveriti, ali organ z dokumenti sploh razpolaga,
- želijo pridobiti dokumente, ker so jih sami izgubili,
- želijo pridobiti dokumente, ki so bili pri organu kasneje deloma spremenjeni ali dopolnjeni ...
Domnevni drugi nameni zakonodajalca te pravice posameznika ne morejo omejevati. Kot je že bilo omenjeno, ZDIJZ ne določa nobenih, niti posrednih ali splošnih omejitev, zato tudi teleološka interpretacija neobstoječe norme ne pride v poštev. Ob tem ne gre pozabiti, da je »seznanjanje javnosti z delom organov« le osrednji ne pa tudi edini namen ZDIJZ.
4. Informacija javnega značaja
V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz omenjenega prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti.
Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije.
ZDIJZ v 9. členu določa, da vsak organ določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja. Več organov skupaj lahko določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja. Kot je razvidno iz Kataloga informacij javnega značaja za tožilstva v Republiki Sloveniji, z dne 7. 1. 2005 je za vsa slovenska tožilstva uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja uradna oseba, ki je imenovana pri organu. Informacije, ki jih prosilec zahteva, so namreč informacije, ki jih je organ pridobil zato, ker njegova uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja, opravlja to nalogo za vsa slovenska državna tožilstva in je zahtevane dokumente pridobila v tem svojstvu. Zahtevane informacije tako nedvomno izhajajo iz delovnega področja organa.
Pooblaščenec ob dejstvu, da je zahtevane dokumente od organa prejel v presojo, seveda ne more dvomiti, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki. S to ugotovitvijo sta izpolnjena tudi preostala dva pogoja za obstoj informacije javnega značaja. Treba je še dodati, da ZDIJZ v nobeni svoji določbi ne govori o tem, da so informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih je zavezanec pridobil od drugih oseb v okviru svojih pristojnosti v zvezi z uradnim delom organa. Nedvomno je prosilec zahteval dokumente, ki jih je organ pridobil v zvezi s svojim delovnim področjem, saj jih je pridobil za potrebe izvedbe postopka za dostop do informacij javnega značaja, za katere je, kot navaja tudi tožeča stranka, za vsa državna tožilstva v Republiki Sloveniji, pristojna uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja, ki je zaposlena pri tožeči stranki. Nenazadnje to potrjujejo tudi odločbe izdane na podlagi zahtev prosilca, ki jih je ta naslovil na ODT v Mariboru, ta pa jih je nato odstopil uradni osebi za dostop do informacij javnega značaja, ki je zaposlena pri tožeči stranki in je o njih tudi odločala z odločbami po ZDIJZ.
5. Izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja
Če so zahtevani dokumenti informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli od določenih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenti, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo informacije javnega značaja, je torej presojal še, ali gre pri dokumentih za prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je morebiti podana katera od izjem od prostega dostopa. Pooblaščenec je dolžan to preveriti po uradni dolžnosti.
5.1. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Ob vpogledu v zahtevane dokumente je Pooblaščenec ugotovil, da nekateri izmed dokumentov vsebujejo osebne podatke posameznikov (imena in priimke ter tudi naslove), kot tudi elektronske naslove posameznikov.
Pooblaščenec je zato presojal, ali je v katerem izmed dokumentov podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo ZVOP-1.
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka gre ugotoviti, da so podatki o osebnem imenu in elektronskem naslovu posameznika, ki se nahajajo v dokumentih, ki jih je zahteval prosilec, podatki pri katerih gre lahko za varovane osebne podatke. Gre namreč za podatke, ki se nanašajo na posameznika v smislu 1. točke drugega odstavka 6. člena ZVOP-1. V 2. točki prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je določeno še, da je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Na podlagi zgoraj navedenih podatkov ter na podlagi vsebine posameznih dokumentov, lahko postanejo ti posamezniki določljivi, zato je pri vsakem posameznem dokumentu potrebno ugotoviti, ali ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne.
Pooblaščenec še pojasnjuje, da za obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni relevantno, ali prosilec morebiti že razpolaga z v dokumentih vsebovanimi osebnimi podatki. Ko so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme do dostopa do informacije javnega značaja, ti veljajo nasproti vsem osebam in ne le nasproti prosilcu. Tudi če prosilec z navedenimi osebnimi podatki že razpolaga, to ne pomeni, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Informacija javnega značaja je namreč po svoji naravi in svojem bistvu informacija, ki je prosto dostopna vsem, zato je potrebno dostop do informacij javnega značaja v zahtevanih dokumentih presojati z vidika učinka erga omnes in ne le inter partes.
a) Navedba imena in priimka posameznika kot varovan osebni podatek
Pooblaščenec se pri ugotavljanju izjeme iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi z dokumenti, ki vsebujejo zgolj navedbo imena, priimka ali imena in priimka posameznika in nobenega drugega dejavnika, ki bi bil značilen za posameznikovo fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1), v svojih odločbah sklicuje na sodbo Upravnega sodišča št. U 1900/2005-12 z dne 16. 5. 2007, ki je z navedeno odločbo odločilo o vprašanju, ali zgolj ime in priimek predstavlja osebni podatek v smislu ZVOP-1. Glede določljivosti osebnega podatka, je sodišče v navedenem primeru odločalo tudi o spornem vprašanju, ali zgolj ime in priimek predstavljata osebni podatek v smislu ZVOP-1. Sodišče je potrdilo, da sama navedba imena in priimka brez kateregakoli identifikacijskega znaka še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika. Fizične osebe zgolj na podlagi imena in priimka, brez drugega identifikacijskega znaka (npr. navedbe naslova, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka), namreč še ni mogoče identificirati. Iz navedenega in navedene sodbe torej izhaja, da ime in priimek nista nujno osebna podatka, ker posameznik ni določljiv vedno samo na podlagi imena in priimka, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in na podlagi katerih je mogoče fizično osebo določiti (primerjaj 6. člen ZVOP-1).
1. V konkretnem primeru so v vseh dokumentih, ki jih prosilec zahteva in za katere je potrebno opraviti delni dostop (točke 1 – 44 izreka te odločbe) navedbe, ko jih je po mnenju Pooblaščenca potrebno prekriti, in sicer gre za navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici vsakega od zahtevanih dokumentov. Iz same vsebine dokumentov in navedb v njih bi bilo namreč brez posebnih težav mogoče ugotoviti identiteto posameznika (pošiljatelja elektronskih sporočil), kar pomeni, da bi ta posameznik postal določljiv posameznik, katerega osebne podatke je potrebno varovati v skladu z določbami ZVOP-1 in ZDIJZ. Dokumenti, na katere se zahteva prosilca nanaša, namreč vsebujejo veliko količino podatkov, ki bi predvsem v interakciji en z drugim ter z imenom in priimkom posameznika, vsakemu brez velikega napora omogočili, da bi posameznika lahko identificiral, v kolikor bi navedbo posameznikovega imena in priimka pustili v obliki brez izločanja.
Pooblaščenec ugotavlja, da ti podatki glede na določbe 6. člena ZVOP-1 sami zase (brez imena in priimka) ne dosegajo standarda neposredne določenosti posameznika, zagotovo pa dajejo na voljo dovolj informacij, na podlagi katerih je posameznika mogoče določiti oziroma individualizirati, v kolikor podatkov o imenu in priimku ne bi prekrili. Iz dejstev, ki so v konkretnem primeru navedeni v dokumentih ter v povezavi z imenom in priimkom posameznika, je namreč glede na vsebino dokumentov mogoče brez nesorazmernega napora in na relativno enostaven način ugotoviti, na katerega posameznika se nanašajo. Za osebni podatek gre namreč tudi takrat, kadar bi nedoločen krog ljudi lahko brez nesorazmernega napora in na relativno enostaven način ugotovil, na koga konkretno se podatki nanašajo.
2. Tudi v spodaj navedenih dokumentih, ki jih Pooblaščenec ločeno navaja v tem odstavku zaradi večje preglednosti obrazložitve, je potrebno v skladu z izrekom te odločbe, navedbo imena in priimka posameznika prekriti iz enakih razlogov, kot so navedeni zgoraj.
Ti dokumenti so:
- dokument Dopolnitev zaprosila Z 35-34/2008 ČSNDD z dne 8. 9. 2008,
- dokument ZAP 5/4-2008 z dne 6. 8. 2008,
- dokument Z 6/06100008 z dne 6. 8. 2008,
- dokument Z 7808/2008 z dne 6. 8. 2008,
- dokument Dopolnitev Z 4-1/2008 z dne 6. 8. 2008,
- dokument Z 8-2/2008 z dne 6. 8. 2008,
- dokument Z 9-3/06100008/2008 z dne 6. 8. 2008,
- dokument Z 10-4/2008/FUMF z dne 7. 8. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 10-4/2008/FUMF z dne 7. 8. 2008 – druga stran dokumenta,
- dokument Z 12-5/11082008 z dne 11. 8. 2008,
- dokument Z 13/06-2008/11082008 z dne 11. 8. 2008,
- dokument Z 14-07/2008/110810002008 ZTBEG z dne 11. 8. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 14-07/2008/110810002008 ZTBEG z dne 11. 8. 2008 – druga stran dokumenta,
- dokument Z 15/08/08/11082008 z dne 11. 8. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Dopolnitev dopisa Z 15/08/08/11082008z dne 11. 8. 2008,
- dokument Z 37-36/63/12 z dne 11. 9. 2008,
- dokument Z 18-11/1000 FSSZEG z dne 11. 9. 2008 – druga stran dokumenta,
- dokument Z 19/12-308631 DŠJTP z dne 12. 8. 2008 – druga stran dokumenta,
- dokument Z 20-13/205487 KSVDJB z dne 12. 8. 2008,
- dokument Z 22-14/120808 KNJIGA z dne 12. 8. 2008.
b) Navedba imena in priimka ter naslova posameznika kot varovan osebni podatek
Spodaj navedeni dokumenti, ki jih prosilec zahteva, vsebujejo tudi podatke o imenu in priimku ter naslovu posameznika, ki nedvomno predstavljajo standard neposredne določenosti posameznika glede na določbe 6. člena ZVOP-1. Posameznik je nedvomno določljiv, v kolikor so v dokumentih navedeni tako ime in priimek kot tudi naslov posameznika.
Ker je Pooblaščenec v točki a) te obrazložitve že obrazložil, zakaj je odločil, da se ime in priimek konkretnega posameznika prekrijeta, je moral ob navedbi imena in priimka tega istega posameznika ter njegovega naslova, v vseh spodaj navedenih dokumentih odločiti, da se poleg navedbe naslova posameznika, prekrijeta tudi njegovo ime in priimek. V nasprotnem primeru bi Pooblaščenec z drugačno odločitvijo v tem delu, prišel v nasprotje sam s seboj.
Dokumenti, pri katerih je potrebno prekriti tako ime in priimek kot tudi naslov posameznika so:
- dokument Z 14-07/2008/110810002008 ZTBEG z dne 11. 8. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 15/08/08/11082008 z dne 11. 8. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 37-36/63/12 z dne 11. 9. 2008,
- dokument Z 18-11/1000 FSSZEG z dne 11. 9. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 18-11/1000 FSSZEG z dne 11. 9. 2008 – druga stran dokumenta,
- dokument Z 19/12-308631 DŠJTP z dne 12. 8. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 20-13/205487 KSVDJB z dne 12. 8. 2008.
c) Navedba elektronskega naslova posameznika kot varovan osebni podatek
V zvezi z elektronskim naslovom posameznika je potrebno poudariti, da ni pravno varovana zgolj vsebina komunikacije, temveč tudi podatki, povezani z njo. Slednje je pomembno predvsem zaradi tehnično zahtevnih postopkov uporabe modernih oblik komuniciranja, ki za posredovanje informacij zahtevajo ali samodejno tvorijo določene podatke, na katerih ima posameznik prav tako upravičen interes zasebnosti. Govorimo o t.i. prometnih podatkih, oziroma okoliščinah in dejstvih, povezanih s komunikacijo. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem sprejelo načelno pravno mnenje (Obča seja z dne 18. in 19.06.1996), v katerem pravi, da predmet varstva 37. člena Ustave ni zgolj vsebina komunikacije, temveč tudi podatki, ki so integralni del komunikacije, kar je predvsem pomembno pri komuniciranju preko računalniških omrežij (npr. elektronska pošta), kjer se tvori vrsta tovrstnih podatkov (več: Komentar Ustave Republike Slovenije, urednik L. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, str. 397).
Ustavno pravico do komunikacijske zasebnosti konkretizira Zakon o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 13/2007 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; ZEKom), ki v 103. členu določa, da se zaupnost komunikacij nanaša na:
- vsebino komunikacij;
- podatke o prometu in lokacijske podatke, povezane s komunikacijo iz prejšnje alineje;
- dejstva in okoliščine neuspešnih poskusov vzpostavljanja zvez.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da gre pri elektronskem naslovu posameznika za podatek, ki predstavlja prometni podatek oz. podatek, ki je povezan s komunikacijo preko elektronske pošte. Kot tak je elektronski naslov predmet varstva, ki ga zagotavlja 37. člen Ustave in na tej podlagi sprejeti ZEKom. Ker so v zahtevanih dokumentih navedeni tudi elektronski naslovi posameznikov, ki poleg tega vsebujejo tudi ime in priimek posameznika, gre v tem primeru tudi za podatke, s pomočjo katerih se posameznika dokaj enostavno identificira, zato gre za osebne podatke, ki jih varuje ZVOP-1 in ki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
5.2. Druge izjeme po prvem odstavku 6. čl. ZDIJZ
Pooblaščenec še ugotavlja, da vsebina dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca, ne predstavlja nobene od preostalih izjem od dostopa do informacij javnega značaja iz 1. in 2. ter 4. do 11. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ki jih je organ prosilcu dolžan posredovati.
6. Institut delnega dostopa
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da v kolikor dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. varovane osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, 119/2007; Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Uredba v 16. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče izločiti identifikacijske osebne podatke tako, da preostali podatki nimajo več narave osebnih podatkov (tj. podatkov, ki se nanašajo na točno določenega posameznika, v konkretnem primeru tudi prosilca). Pri tem ni prav nič spornega (kot sicer zatrjuje organ), da se prosilcu prikrijejo njegovi lastni osebni podatki. O zahtevi prosilca se v konkretnem primeru ni odločalo na podlagi ZVOP-1 ali ZUP, kar bi seveda vodilo v drugačen rezultat, pač pa se je odločalo po določbah ZDIJZ. Pri odločanju po ZDIJZ mora biti rezultat odločitve za vse prosilce enak oziroma povedano drugače, učinek odločitve o dostopnosti dokumentov, ki vsebuje osebne podatke, mora biti enak erga omnes, tj. enak nasproti kateremu koli prosilcu. Zato ni važno, če gre za prekrivanje osebnih podatkov osebe, ki jo prosilec pozna ali celo osebnih podatkov samega prosilca. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je lahko odločitev samo univerzalna – tj. da se delni dostop lahko izvede, ne glede na to, ali konkretni prosilec (ker ima dodatne informacije, ki pa javnosti niso znane) glede na sklepanje in navedbe v zahtevi ve, na koga se dokumenti nanašajo, ali pa to ve zato, ker se dokumenti nanašajo nanj. Iz tega razloga je Pooblaščenec tudi odločil, da je potrebno v zahtevanih dokumentih prekriti identifikacijske osebne podatke posameznikov. Tudi če prosilec z navedenimi osebnimi podatki že razpolaga, to še ne pomeni, da jih v zahtevanih dokumentih ni potrebno prekriti.
7. Zaključek
Glede na navedbe v 5. in 6. točki obrazložitve te odločbe je treba zahtevo prosilca zavrniti v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke iz 5. točke , in ki jih je v skladu z obrazložitvijo v 6. točki treba prikriti. Do teh podatkov prosilec ni upravičen, ker ne obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1 za njihovo razkritje javnosti. O tem je Pooblaščenec v pritožbenem postopku na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP izdal svojo odločbo, saj je na podlagi pridobljenih dokumentov lahko sam rešil zadevo.
Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
B. OBRAZLOŽITEV SKLEPA:
Že uvodoma je bilo pojasnjeno, da po stališču Upravnega sodišča in organa Pooblaščenec ne bi smel prevzeti zadeve v reševanje na podlagi drugega odstavka 255. člena ZUP (prevzem zaradi molka organa), saj naj ne bi šlo za molk organa, ker je v zvezi s celotno zahtevo prosilca, z dne 4. 10. 2008 že bila izdana odločba št. Tu 10/08, IC 208/2008.
V zvezi s tem Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je organ z odločbo št. Tu 10/08, IC 208/2008 odločil o zahtevah prosilca, ki so bile podane od 6. 8. 2008 do 15. 9. 2008, v tem pritožbenem postopku pa se odloča o zahtevi prosilca, z dne 4. 10. 2008. Organ po 4. 10. 2008 ni izdal odločbe ali drugega upravnega akta, v katerem bi se izrecno skliceval na zahtevo prosilca, z dne 4. 10. 2008. Vendar pa je res, da je organ odločbo št. Tu 10/08, IC 208/2008 izdal šele 21. 11. 2008, torej po vložitvi zahteve prosilca, z dne 4. 10. 2008. Ta odločba organa se v ugodilnem in zavrnilnem delu vsebinsko deloma pokriva s predmetom zahteve, z dne 4. 10. 2008. Tako je očitno, da je organ že odločil o naslednjih dokumentih, ki so predmet prosilčeve zahteve, z dne 4. 10. 2008 in pritožbe, z dne 4. 11. 2008:
- dokument Z 4-1/2008, z dne 6. 8. 2008;
- dokument Z 23-15/1358962222 VVDJEGDP, z dne 29. 8. 2008;
- dokument Z 24-16/3/SPV, z dne 1. 9. 2008;
- dokument Z 25/2008/17-5 PROGRAM, z dne 1. 9. 2008;
- dokument Z 29-21/9640 KPS, z dne 1. 9. 2008;
- dokument Z 26-18/67 KSBIIT, z dne 1. 9. 2008;
- dokument Z 28/20-34/LHKPL, z dne 1. 9. 2008;
- dokument Z 35-34/2008 ČSNDD, z dne 8. 9. 2008;
- dokument Z 34/33-18937-58 ZSPVDJBTDK, z dne 8. 9. 2008;
- dokument Z 11/4/07082008, z dne 7. 8. 2008;
- dokument Z 17/10-12082008JBJDK, z dne 12. 8. 2008;
- dokument Z 36/35-934007 ZSPVD, z dne 11. 9. 2008;
- dokument Z 38/37-007 TJŽDSMZK, z dne 11. 9. 2008 in
- dokument Z 39/38-58637-21-5 ZBPPDBV, z dne 15. 9. 2008.
Prosilec je dne 1. 12. 2008 zoper odločbo št. Tu 10/08, IC 208/2008 tudi vložil pritožbo, katere usoda iz razpoložljivega dokumentarnega gradiva ni razvidna. Bistveno je, da prevzem zadeve (glede zgoraj naštetih dokumentov) v odločanje na drugi stopnji ni bil dopusten, saj je organ o zgoraj naštetih dokumentih - zahtevkih odločil z odločbo Tu 10/08, IC 208/2008, z dne 21. 11. 2008, pri tem pa ni pomembno, ali je odločba organa že pravnomočna, ključno je le vprašanje, ali je podan molk ali ne. Ker Pooblaščenec glede na zgoraj navedeno ugotavlja, da molk organa glede naštetih dokumentov ni podan, se pritožba prosilca v tem delu zavrže kot nedovoljena na podlagi prvega odstavka 245. člena ZUP. Pritožba zaradi molka je namreč lahko dovoljena le, če je molk organa dejansko podan. Pooblaščenec zato zadeve oziroma zahteve v obravnavanem delu tudi ne more prevzeti v odločanje na drugi stopnji.
Ta sklep je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščen plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, temveč upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe oziroma sklepa na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo oziroma sklep v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka