Prosilec - Upravna enota Grosuplje
+ -Številka: 090-69/2010/7
Kategorije: Avtorsko delo, Ali dokument obstaja
Številka: 090-69/2010
Datum: 16. 09. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 3. 2010, zoper odločbo Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje (v nadaljevanju organ) št. 090-20/2009-40 z dne 16. 3. 2010, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 10.09.2009 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval dostop do naslednjih informacij:
1. kompletne dokumentacije stanovanjskega naselja Sončni dvori (do 340 stanovanj), in sicer idejni projekt, projekt pridobitve gradbenega dovoljenja (PGD) in projekt za izvedbo (PZI).
Prosilec je dne 14.09.2009 na organ naslovil dodatno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je na poziv organa dopolnil dne 21.09.2009 in v kateri je zahteval:
2. kopije PGD za drugo fazo za objekte št. K3-2, K3-1, K4-3, K4-2, K4-1 v naselju Sončni dvori, in sicer iz vodilne mape arhitekturni del št. stanovanj, njihovo kvadraturo, število poslovnih prostorov in njihovo kvadraturo in tlorise sob (tekstualni del), neto stanovanjsko površino za vseh 5 objektov (to je skupaj 180 stanovanj II. faza).
Prosilec je dne 22.09.2009 na organ naslovil dodatno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval:
3. vpogled v idejni projekt za objekt K2-2 ter za celo naselje Sončni dvori;
4. vse soglasodajalce k PGD projektu;
5. arhitekturni načrt za vse objekte in PZl za vse objekte Sončnih dvorov.
6. če se mu ne dovoli vpogled v celotno cono, zahteva PZI in PGD (arhitektura v 0 mapi) in kopijo načrtov, če zakon to dovoljuje.
7. po 58. členu ZGO-1 geodetski vpogled in kopijo tega, če je možno z vrisanimi mejami parcel v radiju 25m od predvidene gradnje;
8. načrt gradbene parcele in elemente za zakoličbo objekta - kopije.
9. zazidalno situacijo s prikazom lege na zemljišču - kopijo načrta in vpogled.
10. tlorisno velikost in višino za namembnost za objekt K2-2 oblikovanja fasad in strehe in odmikov od sosednjih parcel.
11. načrt komunalnih vodov in priključkov s prikazom priključevanja na javno komunalno infrastrukturo, vključno s prikazom dovoza na javno cesto, prikazana v PGD – za objekt K2-2.
12. pisni odgovor Upravne enote, ali je projekt PGD in PZI za objekt K2-2 in za vse naselje Sončni dvori s 340 stanovanji izdelan v skladu z zazidalnim načrtom.
13. načrt – kopijo gradbene jame ali na vpogled načrt zakoličenja objekta K2-2.
14. načrt parcelacije za objekt K 2-2, če je bila narejena pred izdajo gradbenega dovoljenja.
15. za K2-2 za vpogled in če je možno tudi kopiranje tekstualno in grafično - prikaz vplivnega območja objekta (tekstualni in grafični del).
16. na vpogled in kopijo projektnih pogojev in soglasij, posebnih za elektro soglasje za objekt K2-2.
17. ustrezne načrte za objekt K 2-2 po 58. členu 3. odstavek ZGO-1 (vplivno območje).
18. imena lastnikov zemljišč izven gradbene parcele objekta K2-2.
Organ je pri presoji navedenih zahtev za dostop do informacij javnega značaja ugotovil, da bi lahko posamezni zahtevani dokumenti pomenili poslovno skrivnost določenih gospodarskih subjektov, zato jih je kot stranke v postopku dne 6. 1. 2010 pozval, da priglasijo svojo udeležbo v postopku. Pri tem je organ navedel, da je primarna dolžnost varovanja poslovne skrivnosti v subjektu, čigar poslovna skrivnost se varuje, pri čemer je treba predložiti ustrezne dokaze za uveljavljanje poslovne skrivnosti, da se konkretno in ne le abstraktno obrazloži, kakšna škoda bi npr. podjetju z razkritjem zahtevanih informacij nastala. Na ta poziv organa je dne 12. 1. 2010 stransko udeležbo v postopku priglasil le subjekt Gradbeno podjetje Grosuplje d.d., Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Dne 2. 2. 2010 je organ pozval navedeni subjekt, da se opredeli, v kakšnem obsegu zahtevana dokumentacija predstavlja njegovo poslovno skrivnost. Dne 10. 2. 2010 je subjekt odgovoril, da za vpogled v zahtevano dokumentacijo ne obstajajo okoliščine, ki bi omejevale ali preprečevale dostop iz razlogov varovanja poslovne skrivnosti.
Ker je organ pri presoji navedene zahteve za dostop do informacij javnega značaja ugotovil, da bi lahko posamezni dokumenti, katerih fotokopije je zahteval prosilec, pomenili avtorsko delo, je kot stranko v postopku pozval avtorja arhitekture in odgovornega vodjo projekta za naselje Sončni dvori, Igorja Kranjca, da se opredeli do tega, ali dovoli fotokopiranje teh dokumentov. Kot izhaja iz predložene dokumentacije, je ta v odgovoru organu z dne 12. 2. 2010 izrecno navedel, da se ne strinja z izdelavo kopij arhitekturnih načrtov. Kot avtorsko delo je avtor opredelil tudi ostale načrte, ki so bili izdelani na podlagi arhitekturnih načrtov, zaradi česar so sporne tudi kopije ostalih načrtov. Avtor je izrecno navedel, da dovoli le izdelavo kopij za tiste dele dokumentacije, iz katerih ni razvidna arhitektura objektov.
Kot izhaja iz predložene dokumentacije, je prosilec dne 17. in 22. 2. 2010 opravil vpoglede v zahtevano dokumentacijo, vključno z arhitekturnim načrtom projektne dokumentacije stanovanjskega naselja Sončni dvori, razen tistih dokumentov, za katere je organ navedel, da jih nima oz. ne obstajajo, in sicer:
- idejni projekt za celotno naselje Sončni dvori;
- pisni odgovor upravne enote, ali je projekt PGD in PZI za objekt K2-2 in za vse naselje Sončni dvori s 340 stanovanji izdelan v skladu z zazidalnim načrtom;
- imena lastnikov zemljišč izven gradbene parcele K2-2.
Dne 26. 2. 2010 je organ izdal odločbo št. 090-20/2009-40, v kateri je zavrnil zahteve prosilca za:
- pridobitev kopij arhitekturnega dela projektne dokumentacije stanovanjskega naselja Sončni dvori, ki so bili priloga k izdaji gradbenih dovoljenj št. 351-235/2003, 351-236/2003 in 351/226/2004;
- vpogled v idejni projekt za celotno naselje Sončni dvori;
- posredovanje imen lastnikov zemljišč izven gradbene parcele K2-2 ter
- posredovanje pisne informacije o tem, ali je projekt PGD in PZI za objekt K2-2 in za vse naselje Sončni dvori s 340 stanovanji izdelan v skladu z zazidalnim načrtom.
Iz odločbe organa izhaja, da mu zahtevanih kopij iz prve alineje ni posredoval, ker gre za avtorsko delo in gre torej za izjemo po drugem odstavku 25. člena ZDIJZ. Glede zahtev iz druge, tretje in četrte alineje je organ navedel, da s temi dokumenti bodisi ne razpolaga bodisi sploh ne obstajajo.
Pooblaščenec je dne 24. 3. 2010 prejel pritožbo prosilca na navedeno odločbo organa, v kateri je prosilec navedel, da v skladu z 82. členom ZUP zahteva, da se mu omogoči prepis in preslikava v fizični ali elektronski obliki kompletne dokumentacije za naselje Sončni dvori v Grosupljem s 340 stanovanji, posebno še arhitekturni del. Kot stranka v postopku namreč potrebuje celotno dokumentacijo. V skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP v povezavi s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ in prvim odstavkom 259. člena ZUP, je Pooblaščenec pritožbo odstopil prvostopenjskemu organu, da opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 090-20/2009-44 dne 1. 4. 2010.
Dne 26. 8. 2010 je Pooblaščenec prosilca pozval k navedbi pritožbenega razloga, zakaj in v katerem delu izreka izpodbija navedeno odločbo prvostopenjskega organa, saj iz njegove pritožbe to ni bilo razvidno.
Prosilec je dne 1. 9. 2010 odgovoril na poziv Pooblaščenca in se v odgovoru ponovno skliceval na svojo pravico po 82. členu ZUP. Izrecno pa je navedel, da zahteva izpolnitev vseh štirih zahtev, ki jih je organ s svojo odločbo zavrnil. Kot pritožbeni razlog je prosilec navedel, da je napačno uporabljen materialni predpis, da je dejansko stanje ugotovljeno nepopolno in napačno ter da je prišlo do grobe kršitve pravil postopka.
Dne 2. 9. 2010 je organ na poziv Pooblaščenca dostavil dodatno dokumentacijo, in sicer kopije arhitekturnega dela projektne dokumentacije stanovanjskega naselja Sončni dvori, ki so bili priloga k izdaji gradbenih dovoljenj št. 351-235/2003, 351-236/2003 in 351/226/2004.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec v konkretni zadevi preverjal navedbe prosilca le glede pravilnosti 1. do 4. točke izreka izpodbijane odločbe, in sicer glede pravilnosti odločitve organa, da zavrne posredovanje kopij arhitekturnega dela projektne dokumentacije stanovanjskega naselja Sončni dvori, ki so bili priloga k izdaji gradbenih dovoljenj št. 351-235/2003, 351-236/2003 in 351/226/2004, ter da zavrne vpogled v idejni projekt za celotno naselje Sončni dvori, posredovanje imen lastnikov zemljišč izven gradbene parcele K2-2 in posredovanje pisne informacije o tem, ali je projekt PGD in PZI za objekt K2-2 in za vse naselje Sončni dvori s 340 stanovanji izdelan v skladu z zazidalnim načrtom.
Pooblaščenec je tako v nadaljevanju presojal, ali zahtevana dokumentacija predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh sodišč kot državnih organov, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Glede pogoja iz prve točke Pooblaščenec pojasnjuje, da je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje, saj je prosilec zahteval seznanitev z informacijami, ki naj bi nastale v okviru postopkov dodeljevanja gradbenih dovoljenj, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi vodi organ. Organ namreč v konkretni zadevi kot upravni organ (14. člen Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDU-1)) sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ.
Pogoja, da mora organ z zahtevano informacijo razpolagati in da se mora ta nahajati v neki materializirani obliki, pa pomenita, da predstavlja informacijo javnega značaja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja oz. pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je izpolnjen pogoj za obstoj informacije javnega značaja iz zgoraj navedene druge in tretje točke, in sicer za vsak posamezen dokument.
2.1. Arhitekturni del projektne dokumentacije stanovanjskega naselja Sončni dvori, ki je bil priloga k izdaji gradbenih dovoljenj št. 351-235/2003, 351-236/2003 in 351/226/2004
Pooblaščenec ugotavlja, da organ v izpodbijani odločbi ne zanika obstoja zahtevanih dokumentov v materializirani obliki niti dejstva, da z njimi razpolaga. Poleg tega je organ zahtevano dokumentacijo posredoval Pooblaščencu v pregled. Posledično Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ.
2.2. Idejni projekt za celotno naselje Sončni dvori
Kot izhaja iz predložene dokumentacije (uradni zaznamek o telefonskih pogovorih, št. dokumenta 090-20/2009-32), je organ pri vodji oddelka za okolje, prostor, kmetijstvo in gospodarstvo pridobil informacijo, da se idejna zasnova predloži v postopek sprejemanja zazidalnega načrta, ki ga potrdi župan pristojne občine – v konkretnem primeru Občine Grosuplje. Za upravni organ, ki vodi postopek izdaje gradbenega dovoljenja (upravno enoto), idejna zasnova ni priloga k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč zadošča, da se preveri, ali je oz. bo gradnja v skladu s sprejetim zazidalnim načrtom oz. prostorskimi ureditvenimi pogoji – PUP. Organ je pri Občini Grosuplje pridobil informacijo, da se idejna zasnova naselja Sončni dvori nahaja v njihovem arhivu in da se prosilec lahko obrne z zahtevo k njim, in sicer na Urad za prostor Občine Grosuplje.
Kot izhaja iz določbe drugega odstavka 54. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 110/02 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGO-1), morata biti zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložena najmanj dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in druge listine, če tako določa zakon. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je glede na četrti odstavek 35. člena ZGO-1 sistematično urejen sestav takšnih načrtov, na podlagi katerih je pristojnemu organu omogočeno, da presodi vse okoliščine, pomembne za izdajo gradbenega dovoljenja. Pri tem pa je idejni projekt glede na tretji odstavek 35. člena ZGO-1 sistematično urejen sestav takšnih načrtov, na podlagi katerih je investitorju omogočeno, da se odloči o najustreznejši varianti nameravane gradnje.
Glede na navedeno, Pooblaščenec ugotavlja, da organ v postopku odločanja o izdaji gradbenega dovoljenja ne potrebuje idejnega projekta, temveč projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pooblaščenec tako ugotavlja, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, zato je pritožbo prosilca v tem delu kot neutemeljeno zavrnil.
2.3. Pisni odgovor upravne enote, ali je projekt PGD in PZI za objekt K2-2 in za vse naselje Sončni dvori s 340 stanovanji, izdelan v skladu z zazidalnim načrtom
Kot izhaja iz prvega odstavka 66. člena ZGO-1, mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti med drugim tudi, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. Glede na drugo točko tretjega odstavka 218.d člena ZGO-1 se v primeru, če za določeno območje še ni uveljavljen izvedbeni prostorski akt, pripravljen in sprejet v skladu z Zakonom o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 110/2002, 8/2003, v nadaljevanju ZUreP-1), za izvedbene prostorske akte za občinski lokacijski načrt šteje prostorski izvedbeni načrt iz druge alineje 21. člena oziroma od 27. do vključno 32. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. RS, št. 18/1984, prenehal veljati 1. 1. 2003, v nadaljevanju ZUN) ter zazidalni načrt iz drugega odstavka 82. člena ZUN.
Glede na navedeno, mora torej pristojni upravni organ za gradbene zadeve pred izdajo gradbenega dovoljenja med drugim preveriti, ali je projekt izdelan v skladu z zazidalnim načrtom, če za določeno območje še ni uveljavljen izvedbeni prostorski akt, pripravljen in sprejet v skladu z ZUreP-1. V kolikor pa je v konkretnem primeru že bil uveljavljen ustrezni izvedbeni prostorski akt, pripravljen in sprejet v skladu z ZUreP-1, pa mora preveriti, ali je projekt izdelan v skladu s tem prostorskim aktom.
Organ je za graditev stanovanjskega naselja Sončni dvori in objekta K2-2 izdal tri gradbena dovoljenja, in sicer dne 15. 10. 2003 gradbeno dovoljenje št. 351-236/03, dne 15. 9. 2003 gradbeno dovoljenje št. 351-235/03 in dne 30. 6. 2004 gradbeno dovoljenje št. 351-226/04-304, popravljeno s sklepom št. 351-226/2004-304 z dne 14. 2. 2005. Iz navedenih dovoljenj izhaja, da se investitorjem izda gradbeno dovoljenje za gradnjo prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter omrežje zvez, za I. fazo gradnje stanovanjsko poslovnega naselja Brezje – za gradnjo petih poslovnih objektov, od tega treh objektov K1-1, K1-2 in K1-3 v kareju 1, ter za II. fazo stanovanjsko poslovnih objektov v naselju Brezje pri Grosupljem – kareji K-3 in K-4, s pripadajočo zunanjo ureditvijo, po zazidalnem načrtu gospodarska cona sever. Kot izhaja iz obrazložitev navedenih dovoljenj – gradbeno dovoljenje št. 351/236/03, na straneh 14 do 17, gradbeno dovoljenje št. 351-235/03, na straneh 12 do 18 ter gradbeno dovoljenje št. 351-226/04-304, na straneh 15 do 19, je organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ugotavljal, ali je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelan v skladu z veljavnim prostorskim dokumentom (torej zazidalnim načrtom oz. prostorskim aktom). Posledično Pooblaščenec ugotavlja, da se je organ glede tega, ali je projekt PGD in PZI za objekt K2-2 in za vso naselje Sončni dvori s 340 stanovanji izdelan v skladu z zazidalnim načrtom, že izrekel v navedenih gradbenih dovoljenjih.
Navedena gradbena dovoljenja so že bila vročena prosilcu, in sicer dovoljenje št. 351-236/03 in dovoljenje št. 351-226/04-304 dne 03. 11. 2009, dovoljenje št. 351-235/03 pa dne 28. 10. 2004. Glede na navedeno, Pooblaščenec ugotavlja, da je bil prosilcu dostop do informacije, ki jo je zahteval že omogočen, drugi dokumenti v zvezi s tem pa ne obstajajo, zato je njegova pritožba tudi v tem delu neutemeljena.
2.4. Imena lastnikov zemljišč izven gradbene parcele K2-2
Organ je zahtevo po imenih lastnikov zemljišč izven gradbene parcele K2-2 (sosednjih parcel) zavrnil, ker takšnega seznama nima. Po pregledu določb ZGO-1 o izdaji gradbenega dovoljenja Pooblaščenec ugotavlja, da v samem postopku izdaje gradbenega dovoljenja organ načeloma ne pridobiva podatkov o lastnikih zemljišč parcel sosednjih tisti, za katero se gradbeno dovoljenje izhaja.
V drugem odstavku 62. člena ZGO-1 določa, da se imajo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt na območjih, ki se ne urejajo z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, poleg investitorja, pravico udeleževati postopka še naslednji stranski udeleženci:
1. lastniki nepremičnin in imetniki služnostne oziroma stavbne pravice na takšnih nepremičninah, na katerih bo potekala gradnja in na katere sega območje za določitev strank;
2. lastniki zemljišč, na katerih je predvidena dovozna cesta in na katerih so predvideni komunalni priključki, prikazani v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ter imetniki služnostne oziroma stavbne pravice na takšnih nepremičninah;
3. drugi subjekti, če tako določa zakon.
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je glede na četrti odstavek 62. člena ZGO-1 stranka tudi občina, na območju katere leži nameravana gradnja, če najpozneje v osmih dneh po prejemu obvestila o vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja priglasi svojo udeležbo pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve. Če svoje udeležbe ne priglasi v predpisanem roku, se šteje, da se je odpovedala pravici sodelovati kot stranka v postopku.
Ob upoštevanju določbe prvega odstavka 63. člena ZGO-1 pristojni upravni organ za gradbene zadeve povabi stranke, da se seznanijo z nameravano gradnjo in da se o njej izrečejo na obravnavi. V tem vabilu je treba stranke posebej opozoriti na to, da se bo v primeru, če se obravnave ne bi udeležile in izostanka opravičile, štelo, da se z nameravano gradnjo strinjajo.
Glede na navedeno, mora torej upravni organ v postopek pridobitve gradbenega dovoljenja vabiti zgoraj navedene stranske udeležence in torej mora posedovati podatke o njih. Vendar pa organu ni treba posedovati podatkov o lastnikih parcel, sosednjih od tiste, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje, razen če gre za katerega od primerov iz drugega odstavka 62. člena ZGO-1. Posledično tudi organ ni dolžan pridobivati podatkov o teh lastnikih.
Pooblaščenec zato nima razloga, da organu ne bi verjel, da zahtevanih podatkov nima in da torej zahtevani dokument ne obstaja, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno. Prav tako pa Pooblaščenec dodaja, da so, kot že to navaja organ v obrazložitvi svoje odločbe, ti podatki javno dostopni v zemljiški knjigi.
3. Stranski udeleženci v postopku
V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve mora organ, v skladu z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi gospodarskih subjektov, ki so sodelovali pri izgradnji oz. pripravi projektne dokumentacije naselja Sončni dvori, jih je organ pozval k prijavi stranske udeležbe v postopku oziroma, da se izjasnijo, ali zahtevani podatki zanje predstavljajo katero izmed izjem, navedenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ je prejel prijavo stranske udeležbe le s strani enega gospodarskega subjekta, ki pa je izrecno navedel, da ne obstajajo okoliščine, ki bi omejevale ali preprečevale dostop iz razlogov varovanja poslovne skrivnosti.
Prav tako je organ zaradi možnost vpliva odločbe na pravice in pravne koristi avtorja arhitekturnih načrtov in odgovornega vodje projekta za naselje Sončni dvori le-tega pozval k prijavi stranske udeležbe oz. k opredelitvi do tega, ali dovoli fotokopiranje teh dokumentov. Avtor arhitekturnih načrtov je organu odgovoril, da nasprotuje kopiranju arhitekturnih načrtov in kot avtorsko delo opredelil tudi ostale načrte, ki so bili izdelani na podlagi arhitekturnih načrtov. Navedel je, da dovoli fotokopiranje le tistih delov dokumentacije, iz katerih ni razvidna arhitektura objektov.
4. Izjeme po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ
Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v ZDIJZ določeno izjemo od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena. V omenjenem odstavku ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Organ se v svoji odločbi ni skliceval na nobeno od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kljub temu je Pooblaščenec po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP presojal tudi, ali gre v konkretnem primeru za prosto dostopne informacije ali pa je podana katera od izjem od prostega dostopa iz 6. člena ZDIJZ. Na podlagi skrbnega pregleda obravnavanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da v le-teh ni nobene izjeme od prosto dostopnih informacij.
5. Izjema iz drugega odstavka 25. člena ZDIJZ
Organ je v prvi točki izreka svoje odločbe zavrnil posredovanje kopij arhitekturnega dela projektne dokumentacije stanovanjskega naselja Sončni dvori, ki je bila priloga k izdaji gradbenih dovoljenj št. 351-235/2003, 351-236/2003 in 351/226/2004. Pri tem je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil, da je edini mogoč način seznanitve z zahtevano informacijo, v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ, vpogled v zahtevano dokumentacijo, zaradi česar je zahtevo prosilca za posredovanje fotokopije načrtov zavrnil, medtem ko je fotokopije tekstovnega dela projektne dokumentacije prosilec prejel. Iz predložene dokumentacije obenem izhaja, da je bil prosilcu omogočen vpogled v zahtevano dokumentacijo, ki je bil izvršen dne 22. 2. 2010.
Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Tako organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled).
Pooblaščenec je zato najprej ugotavljal, ali je dokumentacija, katere posredovanje fotokopij je bilo prosilcu zavrnjeno, zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. V skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 94/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost, stvaritev, področja ustvarjalnosti in izraženost.
Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se ga še lahko uvršča med avtorska dela. Če torej avtor neodvisno od nekega drugega dela, ustvari svoje delo z individualnimi potezami, torej brez posnemanja oz. neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela. Predpostavka intelektualnosti dela pomeni, da gre za delo posameznikovega intelekta in ne toliko fizičnega dela. Prav tako pa intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Področja ustvarjalnosti so področja, izrecno navedena v 5. členu ZASP, in sicer znanost, književnost ali umetnost, ki pa se razlagajo široko (npr. računalniški programi sodijo v področje književnosti). Avtorsko delo pa mora biti tudi na kakršen koli način izraženo, tako da je zaznavno v zunanjem svetu.
V kolikor torej posamezno delo izpolnjuje navedene predpostavke se šteje, da gre za avtorskopravno varovano delo. Hkrati pa ZASP v drugem odstavku 5. člena našteva primere avtorskih del, pri čemer v 9. točki izrecno navaja arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture. ZASP torej upošteva vse faze arhitekturnega ustvarjanja in njegova tri poglavitna področja (arhitektura urbanizem, krajinska arhitektura).
Arhitekturna dela, kot so skice in načrti torej predstavljajo avtorska dela, če izpolnjujejo zgoraj navedenih pet predpostavk. Pooblaščenec ocenjuje, da obravnavani dokumenti v konkretnem primeru nedvomno izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorja in intelektualno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi dokumentov Pooblaščenec ocenjuje tudi, da imajo dokumenti tudi zadostno mero individualnosti, da se štejejo za avtorsko delo. Posledično torej Pooblaščenec ugotavlja, da ni dvoma, da arhitekturni del projektne dokumentacije, torej sami arhitekturni načrti v konkretnem primeru predstavljajo avtorsko delo. Ker je edini mogoč način seznanitve z zahtevano dokumentacijo v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ vpogled, ki je bil prosilcu omogočen, prosilec pa zahteva tudi fotokopije, se njegova pritožba v tem delu zavrne kot neutemeljena.
6. Sklepno
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec glede idejnega projekta za celotno naselje Sončni dvori ugotavlja, da zahtevana informacija sicer izvira iz delovnega področja organa, vendar pa organ z zahtevanim dokumentom ne obstaja in torej organ z njim ne razpolaga, zato zahtevana informacija ne izpolnjuje vseh pogojev za informacijo javnega značaja.
Glede pisnega odgovora upravne enote, ali je projekt PGD in PZI za objekt K2-2 in za vse naselje Sončni dvori s 340 stanovanji izdelan v skladu z zazidalnim načrtom, je Pooblaščenec ugotovil, da je informacija zajeta v odločbah organa (gradbenih dovoljenjih), katerih fotokopije so bile prosilcu vročene in mu je bil torej zahtevan dostop že omogočen.
V zvezi z imeni lastnikov zemljišč izven gradbene parcele K2-2 Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokument ne obstaja.
Kar se tiče zahteve po fotokopijah arhitekturnega dela projektne dokumentacije stanovanjskega naselja Sončni dvori, ki so bili priloga k izdaji gradbenih dovoljenj št. 351-235/2003, 351-236/2003 in 351/226/2004, pa je Pooblaščenec ugotovil, da upoštevaje izjemo iz drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, le-teh prosilcu ni mogoče posredovati, vpogled v zahtevano dokumentacijo pa je bil prosilcu že omogočen.
Pooblaščenec torej ob upoštevanju vsega navedenega ugotavlja, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je na podlagi 1. odstavka 248. čl. ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar,
pooblaščenka