Prosilec - Višje sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 021-57/2006/3
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Šifra: 021-57/2006/3
Datum: 27.07.06
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) šifra Su 115/2006 z dne 12.6.2006, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
O b r a z l o ž i t e v:
Z izrecnim sklicevanjem na določbe ZDIJZ je prosilec dne 10.5.2006 na Vrhovno sodišče RS podal pisno zahtevo za seznanitev z naslovi stalnih ali začasnih prebivališč naslednjih sodnikov, ki opravljajo sodniško službo pri različnih sodiščih: Marko Knop, Barbara Krpač, Franc Zavašnik, Mara Breznik, Peter Lubej, Karmen Iglič Stroligo, Majda Urh, Irena Veter, Meta Lunder, Bojan Breznik, Danilo Ukmar, Gordana Ristin, Mateja Končina Peternel in Gojka Jelenc. Prosilec je namreč navedene sodnike tožil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pri čemer je od okrožnega sodnika Aleša Zalarja prejel sklep št. II R 26/2006 z dne 11.4.2006, v katerem mu le-ta pojasnjuje, da mora tožba obvezno vsebovati tudi stalno ali začasno prebivališče tožencev.
Vrhovno sodišče RS je z dopisom šifra Su 36-03/2006-110 z dne 30.5.2006 zahtevo prosilca odstopilo Ministrstvu za notranje zadeve, ki je upravljavec Centralnega registra prebivalstva.
Ministrstvo za notranje zadeve je prosilcu z dopisom šif. 022-262/2006 (1331-02) z dne 6.6.2006 odgovorilo, da prosilcu kljub izpolnjevanju zakonskih pogojev ne more sporočiti zahtevanih podatkov, saj zgolj na podlagi imena in priimka ne more enoznačno določiti, za katere osebe gre. V Centralnem registru prebivalstva je namreč več oseb z enakim imenom in priimkom, zaradi česar bi upravljavec za natančno določitev oseb potreboval vsaj rojstne datume ali naslove zadnjih prijavljenih prebivališč sodnikov.
Vrhovno sodišče RS je kasneje z dopisom šif. Su 36-03/2006-110 z dne 10.5.2006 odstopilo celotno zadevo organu, ker z rojstnimi datumi ali naslovi zadnjih prijavljenih prebivališč sodnikov ne razpolaga.
Organ je na podlagi 22. člena ZDIJZ dne 12.6.2006 izdal odločbo šifra Su 115/2006 (v nadaljevanju odločba), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi organ med drugim navaja, da so podatki o naslovih prebivališč zaposlenih sicer dostopni v obliki evidence zaposlenih, vendar njihovo razkritje ni dopustno zaradi varovanja osebnih podatkov skladno s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po mnenju organa so podatki o prebivališču sodnikov namreč osebni podatki, ki se nanašajo na posameznika in iz katerih je v povezavi z osebnim imenom mogoče določiti fizično osebo, z njihovim razkritjem pa bi bil prekršen zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Zoper odločbo je prosilec dne 27.6.2006 vložil pritožbo, s katero zahteva odpravo odločbe ter med pritožbenimi razlogi navaja, da so tudi sodniki javni uslužbenci, ki so pri svojem delu enako kot drugi državni uslužbenci odgovorni za svoje delo in škodo, ki jo povzročijo s svojim delom oziroma državljanom pri opravljanju svoje službe. Prosilec izraža prepričanje, da je upravičen do pridobitve zahtevanih podatkov, ker jih nujno potrebuje za vložitev tožbe v zvezi z škodo, ki mu je domnevno nastala zaradi odločitev sodnikov.
Pritožbo je organ po preskusu procesnih predpostavk dne 7.7.2006 skupaj z dokumentacijo odstopil v reševanje Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP in 27. člena ZDIJZ.
Pritožba je neutemeljena.
1. Pojem in obstoj informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 39. člena Ustave RS), zato v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. S tem ko ZDIJZ med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja posega v širok spekter delovanja javnega sektorja. Na širino dometa ZDIJZ kaže tudi sama definicija informacije javnega značaja. Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz omenjene določbe ZDIJZ izhaja, da so za opredelitev informacije javnega značaja pomembni trije osnovni kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področje organa (informacija je povezana z delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki, v obliki dokumenta oziroma širše dokumentarnega gradiva.
Pooblaščenec po preučitvi celotne zadeve ugotavlja, da prosilec v lastnem interesu zahteva konkreten dokument, s katerim organ, ki nedvomno je zavezanec po ZDIJZ, razpolaga v elektronski in fizični obliki. Zahtevane informacije se nahajajo v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam in obenem izvira iz delovnega področja organa. Gre namreč za evidenco zaposlenih, ki se vodi za potrebe organizacije in notranjega delovanja organa in je po svoji vsebini zbirka osebnih podatkov. Čeprav dokument ni neposredno povezan z opravljanjem sodne funkcije, gre kljub temu za delovno področje organa. Pojem delovnega področja organa je namreč potrebno razumeti kot področje, ki zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Ker dokument izvira iz delovnega področja organa, zahtevane informacije izpolnjujejo vse materialne pogoje za obstoj informacije javnega značaja.
2. Izjeme od prostega dostopa prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Pri odločanju o zahtevi za pridobitev zahtevane informacije se lahko zahtevo zavrne, kadar gre za podatek iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V navedenem odstavku je taksativno določenih enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, med drugim tudi, ko gre za podatek, ki je opredeljen kot osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Organ je v konkretnem primeru svojo zavrnilno odločbo oprl na navedeno izjemo. Za obravnavano izjemo je mogoče šteti le pravno varovan osebni podatek. Ta zakonska izjema od načela prostega dostopa priznava legitimen interes posameznika, da se varuje poseben aspekt njegove zasebnosti, pri tem pa določba napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05; v nadaljevanju ZVOP-1). ZVOP-1 je celovit in sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov.
Po določbah 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Zato ZVOP-1 v tretji točki 6. člena definira obdelavo osebnih podatkov kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje, pri čemer je lahko obdelava ročna ali avtomatizirana.
Obenem pa je zbirka osebnih podatkov v peti točki 6. člena ZVOP-1 opredeljena kot vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi, pri čemer je strukturiran niz podatkov tisti, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.
Po določbi 8. člena ZVOP-1 se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih podatkov podana osebna privolitev posameznika. ZVOP-1 pa v 9. členu še posebej določa pravne podlage za obdelovanje osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor v skladu z 22. tč. 6. čl. ZVOP-1 sodi tudi organ, kjer je podlaga za obdelavo in osebne podatke, ki se obdelujejo, lahko samo zakon oziroma se samo z zakonom lahko določi, da se določeni osebni podatki lahko obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
Evidenca zaposlenih pri organu, kot je prijavljena v registru zbirk osebnih podatkov pri Pooblaščencu v skladu s 27. čl. ZVOP-1, za vsakega posameznika vsebuje navedbe, kot so na primer osebno ime, naslov prebivališča, številka tekočega računa, telefonska številka, delo, ki ga opravljajo in podobno. Kljub temu, da je prosilec iz evidence zahteval samo del podatkov (naslov prebivališča) in ne vseh podatkov, vezanih na konkretne osebe, ki se vodijo v evidenci, je Pooblaščenec ocenil, da gre za določene (ne le določljive) posameznike, ker zahtevani naslovi prebivališč v kombinaciji z njihovim osebnim imenom predstavljajo varovan osebni podatek. V obravnavanem primeru bi zato razkritje zahtevanih podatkov zaradi možnosti enostavne identifikacije teh oseb, upoštevaje tudi dodaten osebni podatek, da te osebe opravljajo sodniško službo, pomenilo poseg v njihovo zasebnost.
Po preskusu, ali so morebiti podane okoliščine iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katerih bi bilo mogoče kljub obstoju obravnavane izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ odobriti dostop do zahtevanih informacij, Pooblaščenec ugotavlja, da te ne obstajajo, ker v konkretnem primeru ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Sami naslovi sodnikov namreč niso povezani z izvajanjem njihove sodniške funkcije oziroma sodniške službe.
Pritožbene navedbe so v delu, v katerem se prosilec sklicuje na obstoj civilne odgovornosti javnih uslužbencev, povsem irelevantne za presojo zakonitosti odločbe. Čeprav to na odločitev v zadevi ne vpliva, Pooblaščenec dodaja, da sodniki niso javni uslužbenci v smislu Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06-UPB in 68/06), pač pa so, glede na določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 32/06-UPB in 68/06), funkcionarji, ki na podlagi Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 41/06 – uradno prečiščeno besedilo) opravljajo sodniško funkcijo v katero so izvoljeni, v službenem razmerju z RS (t.i. sodniška služba). Pritožbene navedbe o potrebnosti oziroma nujnosti po seznanitvi z zahtevanimi podatki, da bi prosilec sploh lahko uveljavljal pravico do sodnega varstva, pa ne predstavljajo zakonitega razloga za odstop od izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem velja poudariti, da so informacije javnega značaja prosto dostopne vsem oziroma erga omnes, zato je dostop do njih mogoč brez izkazovanja pravnega interesa (prim. 5. člen in tretji odstavek 17. člena ZDIJZ). Navedbe prosilca, da naslove potrebuje zaradi vloženih tožb pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, zato ne morejo predstavljati zakonskega razloga za dostop do teh informacij oziroma, zaradi morebitnega interesa prosilca zahtevane informacije ne pridobijo lastnosti informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je ugotovil, da je odločba prve stopnje pravilna in na zakonu utemeljena, saj je v konkretnem primeru izkazana izjema po določbi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do informacije, če se zahteva nanaša na varovan osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov skladno z ZVOP-1, zato je pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Tržaška 68/a, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka