prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je slednji zavrnil prosilčevo zahtevo zaradi neobstoja dokumenta. Ugotovljeno je bilo, da je odločitev organa pravilna, zato je IP zavrnil pritožbo prosilca.

ODLOČBA:

Številka: 090-322/2021/5

Datum: 3. 12. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 9. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-17/2021-21 z dne 13. 9. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 20. 9. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-17/2021-21 z dne 13. 9. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Dne 19. 8. 2021 je prosilec po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo za posredovanje fotokopij uradnih dokumentov, iz katerih bo razvidno, da ……… »znanstveniekspoze« z naslovom »Prekomerno obremenjevanje državnega organa in ogrožanje javnih uslužbencev Inšpektorata RS za okolje in prostor« ni pripravljala znotraj službenega/delovnega časa. Prosilec trdi, da plačilne liste, na katere se uradno sklicuje organ, tega ne izkazujejo.  

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-17/2021-21 z dne 13. 9. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi neobstoja dokumenta zavrnil njegovo zahtevo.

Zoper odločitev organa je prosilec neposredno pri IP vložil pritožbo z dne 20. 9. 2021, s katero kategorično prereka odločbo organa. V pritožbi povzema vsebino zahteve z dne 19. 8. 2021 ter dodaja, da izpodbijana odločba uradno potrjuje, da organ ne razpolaga z uradnimi niti z neuradnimi dokumenti, ki bi potrjevali, da je dotična javna uslužbenka zgoraj citirani članek napisala v prostem času oz. da organ ne razpolaga z uradnimi niti neuradnimi dokumenti, ki bi potrjevali, da dotična javna uslužbenka navedenega članka zoper družino ……… ni napisala v službenem času. Tozadevno, ko ne obstaja nikakršna dokumentacija, je moč enostavno objektivno zaključiti, da je mogoče vse.

Prejeto pritožbo je IP skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP odstopil organu. Ta je po preizkusu procesnih predpostavk ter odločitvi, da o zadevi ne bo odločil drugače, pritožbo posredoval v pristojno odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do informacij javnega značaja zaradi neobstoja dokumentov, je IP v nadaljevanju presojal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja torej samo dokument, ki že obstaja v materialni obliki, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve prosilca.

V obravnavani zadevi je IP v zvezi s člankom »Prekomerno obremenjevanje državnega organa in ogrožanje javnih uslužbencev Inšpektorata RS za okolje in prostor«, ki ga je napisala ………, organ zaprosil za naslednja pojasnila:

- ali ste v letu 2011 uslužbenci Inšpektorata RS za okolje in prostor pisali poročila o delu. Če je vaš odgovor pritrdilen, nam posredujete poročila o delu za javno uslužbenko ……… ter

- ali razpolagate z odredbo oz. navodilom omenjeni javni uslužbenki za izdelavo članka »Prekomerno obremenjevanje državnega organa in ogrožanje javnih uslužbencev Inšpektorata RS za okolje in prostor«. IP je dne 29. 11. 2021 prejel odgovor organa, v katerem je pojasnil, da uslužbenci inšpektorata v letu 2011 niso pisali poročil o delu, prav tako pa ne razpolaga s pisno odredbo oz. navodilom dotični javni uslužbenki za pripravo omenjenega članka.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga še z drugimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Tudi prosilec sam v zahtevi in pritožbi ne navaja dejstev, ki bi utemeljeno kazali na obstoj zahtevanih dokumentov. Še več, prosilec v pritožbi navaja, da izpodbijana odločba uradno potrjuje, da organ ne razpolaga z uradnimi niti z neuradnimi dokumenti, ki bi potrjevali, da je dotična javna uslužbenka citirani članek napisala v prostem času oz. da organ ne razpolaga z uradnimi niti neuradnimi dokumenti, ki bi potrjevali, da dotična javna uslužbenka navedenega članka zoper družino …….. ni napisala v službenem času.

IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ. Prav tako nestrinjanje prosilca z določeno ureditvijo, ki jo npr. predvideva organ, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ. Tudi v sodbi Upravnega sodišča RS št. II U 1429/2011 z dne 6. 6. 2012, je sodišče poudarilo, da je pri postopku za dostop do informacij javnega značaja bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima. Takšni sodni praksi sledi tudi sodba Upravnega sodišča RS št. II U 504/2016-16 z dne 6. 12. 2017.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacij javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki. IP je zato sledil odločitvi organa in pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka