prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal zavrnilno odločbo organa, s katero je ta prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih informacij iz razloga zlorabe pravice po 5. odstavku 5. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da zahteva prosilca vsebuje številne negativne vrednostne sodbe glede uradnih oseb organa in nekaterih tam konkretno navedenih posameznikov, ki so kot take žaljive in nespoštljive. Posledično je IP zaključil, da je zahteva prosilca šikanozna in, da je organ postopal pravilno s tem, ko jo je zaradi zlorabe zavrnil.  

ODLOČBA:

Številka: 090-301/2021/2

Datum: 8. 11. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 8. 9. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2021-339 z dne 3. 9. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 8. 9. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-1/2021-339 z dne 3. 9. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 10. 8. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da je v dneh od 12. 10. 2010 do 15. 10. 2010, ko je zanikrni nestrokovni … po osebnem arbitrarnem naročilu z dne 22. 9. 2010 takratnega direktorja gradbene inšpekcije maloumno notorično lažnivega … na udbaško fašistično nezakonit način, kot ga ni videla ne SRS, ne RS, v vsega treh tednih od tozadevnega sprejetega arbitrarnega naročila, de-facto nezakonito porušil sinov vseljen dom, na …, v Ljubljani. Prosilec je kronološko predstavil celotno dogajanje v zvezi z nezakonito porušitvijo, pri čemer je uporabil številne negativne vrednostne sodbe glede uradnih oseb organa in nekaterih konkretno navedenih posameznikov (in sicer »udbaško oblastni izrodki IRSOPA«, »bolna, koruptivna, zavržena pričakovanja … in …«, »udbaški oblastni izrodki so generirali nepregledno množico novih kriminalnih zločinstev zoper člane njegove družine«, »zanikrnih oblastnih izrodkov IRSOPA«, »oblastnega permanentno maloumno notoričnega laganja zanikrnih oblastnih udbaških izrodkov IRSOPA«).  Prosilec je povzel vse odločitve pravnomočnih sodb vrhovnega sodišča RS in ESČP. Navedel je še, da če koga motijo zapisane besede, naj izvede korektni test sorazmernosti med zapisanimi besedami in ne/izvršenimi ne/storjenimi dejanji zanikrnih oblastnih udbaških izrodkov IRSOPA, pri čemer se priporoča za izvod tozadevnega korektno izvedenega testa sorazmernosti. Prosilec prosi za posredovanje vseh tožb, pri katerih je s svojim podpisom pro/aktivno sodelovala pristranska …, to je vseh tožb, ki jih je organ oz. v njihovem imenu državno tožilstvo vložilo v času od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2021 zoper inšpekcijske zavezance, ki jim je organ pravnomočno dokazno de-dacto nezakonito porušil njihovo nepremičnino in jih je organ s predmetnimi tožbami poskušal utišati/prestrašiti, ko so iskali »dlako v jajcu«, kot je tovrstno uradno dokazovanje oblastne nezakonite porušitve uradno poimenovala znanstvenica …, v njenem znanstvenem ekspoziju iz leta 2011 z naslovom: »Prekomerno obremenjevanje državnega organa in ogrožanje javnih uslužbencev Inšpektorata RS za okolje in prostor«.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-1/2021-339 z dne 3. 9. 2021, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je uradna oseba ob pregledu vloge ugotovila, da je vsebina šikanoznega značaja, ker prosilec v njej žali uradne osebe (uslužbence in bivše uslužbence IRSOP) z naslednjimi navedbami: »zanikrni nestrokovni .…», »takratnega direktorja gradbene inšpekcije maloumno notorično lažnivega … na udbaško fašistično nezakonit način,…«, »udbaško oblastni izrodki IRSOP«, »bolna, koruptivna, zavržena pričakovanja … in …«, »niti en oblastni udbaški izrodek, ki je pro/aktivno sodeloval v tozadevni nezakoniti porušitvi«, »udbaški oblastni izrodki so generirali nepregledno množico novih kriminalnih zločinstev zoper člane njegove družine«, »zanikrnih oblastnih izrodkov IRSOPA«, »oblastnega permanentno maloumno notoričnega laganja zanikrnih oblastnih udbaških izrodkov IRSOPA«. Organ je še navedel, da so priimki uradnih oseb namenoma večkrat napisani z malo začetnico (…), zato je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevane informacije, skladno s 5. odstavkom 5. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu lahko izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu, oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Organ, je še pojasnil pojem šikanoznosti in se skliceval na sodbo Upravnega sodišča RS, II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017 in presojo šikanoznosti (v odločbi št. 090-32/2021-2 z dne 4. 3. 2021).

Dne 8. 9. 2021  je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-1/2021-339 z dne 3. 9. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da kategorično prereka predmetno odločbo. Prosilec je navedel, da je izpodbijano odločbo izdala sovražna pristranska …, ki je v direktnem konfliktu interesa glede na temelj iskane informacije, ko išče fotokopije vseh tožb, pri katerih je s svojim podpisom pro/aktivno sodelovala pristranska …, to je vseh tožb, ki jih je organ oz. v njegovem imenu državno tožilstvo vložilo v času od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2021 zoper inšpekcijske zavezance, ki jim je IRSOP pravnomočno dokazano de-facto nezakonito porušil njihovo nepremičnino in jih je s predmetnimi tožbami poskušal utišati/prestrašiti, ko so 'iskali dlako v jajcu', kot je tovrstno uradno dokazovanje oblastne nezakonite porušitve uradno poimenovala znanstvenica .. v njenem znanstvenem ekspoziju iz leta 2011, z naslovom »Prekomerno obremenjevanje državnega organa in ogrožanje javnih uslužbencev Inšpektorata RS za okolje in prostor.« V izpodbijani odločbi so iz konteksta izvzete, za sovražno pristransko …, sporne trditve, ki jih v njej lastni pro/udbaški percepciji po njenem pravnem premisleku maloumno ocenjuje kot šikanozne, ne da bi za eno od njih lahko raz/umna oseba za/trdila, da niso resnični/verodostojni opis dejanskega materialnega stanja, pri čemer je navedel, »da ni zrcalo krivo, če oblastno udbaško prasico zrcali kot udbaško oblastno prasico«. Po mnenju prosilca zato navedbe ne morejo biti šikanozne, če korektno in konkretno odražajo/poimenujejo resnična materialna dejstva kot taka, katera je pet vrhovnih sodnikov senata v pravnomočni sodbi VS RS opr. št. II Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019 poimenovalo v slovnični ednini »V konkretnem primeru je bila izvršba z rušitvijo objekta obremenjena s takšno napako, ki je v pravni državi povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja.« Če so dejanja oblastnih izrodkov IRSOPa povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja, so njegove zapisane besede, ki odražajo konkreten opis dejanskega materialnega stanja, povsem znotraj okvira pravno še dopustnega dejanja, pri čemer je še navedel »kam pa pridemo, če slovenci/slovenke ne bomo rekli/pisali bobu bob!?«, saj nam bodo v RS zares ponovno zavladali jugonostalgični udbaški izrodki z udbaškim botrom … na čelu, kot so nam vladali pretežni del v zadnjih 30-ih letih.  Prosilec od pritožbenega organa upravičeno pričakuje, da bo  izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje organu.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-1/2021-376 z dne 23. 9. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Z izpodbijano odločbo je organ kot šikanozno zavrnil zahtevo prosilca z dne 10. 8. 2021, čemur prosilec v pritožbi oporeka. Glede na navedeno je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je odločitev organa pravilna in zakonita, da se kot šikanozna zavrne navedena prosilčeva zahteva, ki kot taka predstavlja zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, kot jo določa peti odstavek 5. člena ZDIJZ.

Organ lahko v skladu s 5. odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017 (objavljene na spletni strani IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

Na tem mestu IP najprej poudarja, da 5. odstavek 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve vloge v dveh primerih, in sicer:

(1) če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ali

(2) če je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

Organ je z izpodbijano odločbo predmetno zahtevo zavrnil iz drugega razloga, zato je IP v okviru materialno pravne presoje izpodbijane odločbe preverjal ta razlog zavrnitve.

Pri tem je treba vedeti, da ZDIJZ v zvezi s prvim razlogom (tj. zlorabo pravice) ne določa konkretnih elementov oz. kriterijev, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezni prosilec, zato se pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upoštevajo kriteriji, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Presoja drugega razloga (torej šikanoznosti) zavrnitve zahteve oz. zahtev pa pomeni pravni premislek organa, ki ga ta opravi upoštevajoč navedbe v konkretni zahtevi, ki jih primerja z osnovnimi standardni izražanja in ravnanja, ki se pričakujejo od povprečnega posameznika pri udeležbi v konkretnem (upravnem) postopku.

Po navedbah organa je presojana zahteva prosilca šikanozna, ker je žaljiva. IP v zvezi s temi navedbami povzema sodbo Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017, na katero se sklicuje tudi organ v izpodbijani odločbi. Iz navedene sodbe izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd… Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP, izhaja pa tudi iz Mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Kriteriji, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice, kot npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, nagajivost, šikaniranje ipd., izhajajo torej iz sodne prakse, prakse IP in tudi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ-C.

Dalje iz sklepa Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009 izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

Z vpogledom v vsebino predmetne prosilčeve zahteve, IP ugotavlja, da ta vsebuje številne negativne vrednostne sodbe glede uradnih oseb organa in nekaterih konkretno navedenih posameznikov, in so kot take žaljive in nespoštljive. Tako prosilec npr. v zahtevi navaja sledeče: »maloumno notorično lažnivega .…«, »udbaško oblastni izrodki IRSOPA«, »bolna, koruptivna, zavržena pričakovanja …«, »udbaški oblastni izrodki so generirali nepregledno množico novih kriminalnih zločinstev zoper člane njegove družine«,»zanikrnih oblastnih izrodkov IRSOPA«, »oblastnega permanentno maloumno notoričnega laganja zanikrnih oblastnih udbaških izrodkov IRSOPA«).  Vse povzete navedbe so po oceni IP žaljive in nespoštljive ter jih je kot take mogoče v celoti označiti kot šikanozne. Citirane navedbe predstavljajo jedro same vloge, kar rezultira v tem, da se sicer zakonsko določene obvezne sestavine same zahteve za dostop do informacij javnega značaja med njimi izgubijo. S tem pa tudi sam namen ZDIJZ, ki je v zagotoviti javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanju uresničevanja pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.

Prosilec ima sicer nedvomno pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar pa IP opozarja, da mora pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa v subjektivna opažanja glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb. Tudi po mnenju IP so navedbe prosilca, ki uradne osebe v zahtevi žali z zgoraj povzetimi navedbami, objektivno žaljive, z njimi pa je prosilec posegel v dostojanstvo in ugled uradnih oseb in organa. Samo navajanje napak pri delu organa in opozarjanje na nepravilnosti sicer ni žaljivo, vendar pa prosilec ni ostal v teh mejah (npr. pri strokovni kritiki dela), ampak je presegel meje dostojnosti. Izrazi, kot jih v svojih vlogah uporablja prosilec, ne sodijo v upravni postopek in nihče (niti javni uslužbenec ali javni funkcionar) ni dolžan prenašati kritike, ki se »spusti« na osebno raven in je žaljive ali celo vulgarne narave. Prosilec bi lahko svoje nestrinjanje z delom organa oz. določenih uradnih oseb izrazil tudi na drugačen način, brez uporabe žaljivih in za upravni postopek neprimernih besed. Tudi iz sodne prakse izhaja, da je žalitev organa ali uradne osebe treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti (stališče Vrhovnega sodišča v sodbi št. U 12/2008).

Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pri tem pa se IP sklicuje tudi na že zavzeto stališče IP, npr. v odločbi št. 090-25/2021 z dne 9. 3. 2021, št. 090-32/2021 z dne 4. 3. 2021, št. 090-139/2021/2 z dne 26. 5. 2021, 090-204/2021 z dne 13. 7. 2021, 090-205/2021/2 z dne 14. 7. 2021, kjer je IP sprejel enako odločitev v zelo podobno postavljenih oz. zastavljenih (šikanoznih) zahtevah prosilca.

IP ob zgoraj navedem ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca zavrnil, ne da bi se spustil v njeno obravnavo po vsebini. Ob tem IP opozarja na 1. odstavek 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju, ki med drugim določa, da organ na šikanozne dopise niti ni dolžan odgovarjati.

Na podlagi navedenega je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka