prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval vso dokumentacijo povezano s prijavo kršitev v inšpekcijskem postopku glede imenovanja ravnatelja osnovne šole. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, saj je ugotovil, da razpolaga zgolj z dokumenti, s katerimi je prosilec že seznanjen. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se v spisovni dokumentaciji nahajajo tudi dokumenti, za katere ni izkazano, da bi prosilec z njimi razpolagal, zato je organu naložil, da prosilcu posreduje tudi navedene dokumente, na katerih je dolžan predhodno prekriti varovane osebne podatke.

ODLOČBA:

Številka: 090-230/2021/4

Datum: 21. 7. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena, prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 28. 6. 2021, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV-1 VSRU-80/2021-2 z dne 23. 6. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 28. 6. 2021, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št DODV-1 VSRU-80/2021-2 z dne 23. 6. 2021, se delno ugodi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki poslati:

- dokument pod zaporedno št. 2 iz spisa št U 2948/2021 (naziv dokumenta: odstop spisa), pri čemer mora prekriti ime, priimek in naslov posameznika, naveden v vrstici »Zadeva«,

- dokument pod zaporedno št. 3 iz spisa št. U 2948/2021 (naziv dokumenta: odstop spisa), pri čemer mora prekriti ime, priimek in naslov posameznika, naveden v vrstici »Zadeva«,

- popis spisa št. U 2948/2021, pri čemer mora v stolpcu »pošiljatelj/naslovnik« prekriti ime in priimek, navedena pod zaporedno št. 1 in 4.

1. Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na osebne podatke, ki jih je organ dolžan skladno s 1. tč. izreka te odločbe prekriti in v delu, ki se nanaša na posredovanje dodatnih dokumentov, s katerimi bi organ v povezavi z zahtevo prosilca še razpolagal, zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 27. 5. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval, da mu organ v elektronski obliki pošlje vse informacije javnega značaja, ki jih je organ ustvaril sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih organov ali oseb v povezavi s prijavo domnevnih kršitev v inšpekcijskem postopku, v katerem je IRSŠŠ v letošnjem letu izvajal nadzor v zvezi z imenovanjem ravnatelja Osnovne šole ….

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. DODV-1 VSRU-80/2021-2 z dne 23. 6. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba). Organ je v obrazložitvi pojasnil, da se zahteva vsebinsko nanaša na spis organa št. U-2948/2021, v katerem se nahaja prijava prosilca, skupaj z vso priloženo dokumentacijo in odgovor prosilcu oz. prijavitelju s strani Državnega odvetništva, Zunanjega oddelka v Kranju, z dne 24. 5. 2021. Z navedeno dokumentacijo prosilec že razpolaga. V spisu ni evidentiranih drugih dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca. Glede na navedeno je organ ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 28. 6. 2021 vložil pritožbo. V pritožbi navaja, da je organ njegovo zahtevo obravnaval preozko in ni upošteval, da je zahteval vse dokumente, s katerimi organ razpolaga in so povezani z navedenim spisom. To pomeni, da želi, da mu organ posreduje vse dokumente, ki so nastali na osnovi navedenega spisa oz. prijave oz. so z njim povezani. Iz odgovora organa je prosilec namreč razbral, da je med organom in IRSŠŠ, v zvezi s prijavo domnevnih kršitev v inšpekcijskem postopku potekala komunikacija. Prosilec domneva, da o tem obstajajo določeni dokumenti, ki jih je organ ustvaril oz. pridobil od drugih organov. Pričakoval je torej vsaj en dokument organa v zvezi  s tem in odgovor inšpektorata na dopis organa. Prav tako bi želel tudi kakšne druge dokumente, ki so prav tako povezani s tem postopkom (npr. mnenja, dopise, priloge kakšnega ministrstva ipd. Opravilnih številk ne pozna, vendar je upal, da bo organ razumel, katere dokumente je prosilec želel pridobiti in da jih bo uspel najti v svojem dokumentarnem sistemu.

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in podano s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 9. 7. 2021 odstopil v reševanje IP, na podlagi 245. člena ZUP.

IP je dne 16. 7. 2021 od organa zahteval posredovanje dokumentacije, ki je bila predmet odločanja, in sicer spisa organa št. U-2948/2021, skupaj s popisom zadeve in vse druge dokumente, v povezavi z navedenim spisom. IP je elektronski popis spisa U-2948/2021 in vse dokumente, ki jih navedeni spis vsebuje, prejel dne 20. 7. 2021. Organ je ob odstopu dokumentov tudi navedel, da z drugimi dokumenti, ki se nanašajo na izvedbo nadzora v letu 2021, glede imenovanja ravnatelja Osnovne šole …, ne razpolaga.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

V obravnavanem primeru je med strankami sporno, ali organ razpolaga še z dodatnimi dokumenti, glede katerih se v svoji odločbi ni opredelil in jih prosilcu ni posredoval. Organ je namreč navedel, da razen prijave prosilca in odgovora prijavitelju (prosilcu) ne razpolaga z nobeno drugo dokumentacijo, ki bi se vsebinsko nanašala na izvedbo nadzora v letu 2021, glede imenovanja ravnatelja Osnovne šole …, prosilec pa meni, da je organ njegovo zahtevo obravnaval preozko, saj iz prejetega odgovora domneva, da obstaja korespondenca med organom in IRSŠŠ. IP je zato v pritožbenem postopku preverjal, ali organ poleg prijave prosilca (s prilogami) in odgovora organa, razpolaga še z dodatnimi dokumenti, vezanimi na zahtevo prosilca. Dostop do prijave in odgovora na prijavo, glede katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, saj prosilec z dokumenti že razpolaga, ni predmet tega pritožbenega postopka, saj se prosilec v tem delu ni pritožil.

IP je v pritožbenem postopku vpogledal v poslano spisovno dokumentacijo, popis zadeve, pojasnila organa in pritožbene navedbe prosilca in ugotovil, da organ razpolaga še s tremi dokumenti, ki jih prosilcu ni poslal.

Iz popisa zadeve namreč izhaja, da se v zadevi nahajajo štirje dokumenti, in sicer pobuda (prijava) pod zaporedno številko 1 in odgovor na prijavo pod zaporedno številko 4 (tj. dokumenta, s katerima je prosilec že seznanjen in ki nista predmet tega pritožbenega postopka), ter dokument pod št. 2 in pod št. 3 (naziv obeh dokumentov je »odstop spisa«). IP ugotavlja, da sta oba dokumenta v povezavi s konkretno zadevo, saj se nahajata v navedeni zadevi in predstavljata postopkovna dokumenta konkretne zadeve, zato ju je mogoče šteti kot dokumenta, ki ju je zahteval prosilec, torej dokumenta, ki sta v povezavi s prejeto prijavo, saj sta nastala zaradi prejete prijave in v zvezi z njo. Iz vpogleda v dokument IP ugotavlja, da gre za isti dokument, ki se razlikuje zgolj v prejemnem žigu na enem od izvodov dokumenta. IP je ob pregledu dokumentov ugotovil, da dokumenta pod zap. št. 2 in 3 v vrstici »zadeva« vsebujeta osebne podatke prijavitelja, kot tudi ime in priimek ter podpis državnega odvetnika, ki je pripravil dokument. V povezavi z zahtevo prosilca je tudi sam popis spisa, ki se nanaša na dokumente, s katerimi organ razpolaga v zvezi s postopkom, ki ga je vodil v zvezi s prijavo prosilca. Popis spisa v stolpcu pošiljatelj/naslovnik, pod zaporedno št. 1 in 4 vsebuje osebno ime prijavitelja. IP tako  ugotavlja, da organ razpolaga še s tremi dodatnimi dokumenti, ki se nanašajo na zahtevo prosilca, vendar jih prosilcu ni posredoval.

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Posredovanje dokumentov prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga. Po točki c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov lahko zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno, če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). IP posledično ugotavlja, da predstavlja osebno ime državnega odvetnika osebni podatek, ki je povezan z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, zaradi česar gre za osebni podatek, ki ga je dopustno razkriti, saj ZDIJZ v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena določa zakonsko podlago, ki omogoča njegovo razkritje. Gre namreč za osebni podatek, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, saj je ta podatek na dokumentu naveden zaradi delovnega mesta, ki ga posameznik zaseda oz. je v povezavi z njegovo javno funkcijo in ne v zasebnopravni vlogi.

Navedeno pa ne velja za ime in priimek prijavitelja, saj zakonska podlaga, ki bi omogočala razkritje njegovih osebnih podatkov v postopku po ZDIJZ ni podana. Pri tem je irelevantno, da je prijavitelj tudi prosilec sam, saj se v postopku po ZDIJZ presoja informacijo kot tako, in sicer ali je dokument prosto dostopen komurkoli, ne glede na osebne okoliščine posameznega prosilca. Zakonska podlaga, ki bi omogočala razkritje osebnih podatkov prijavitelja ni podana, zato je IP organu naložil, da te podatke na dokumentih prekrije. Hkrati podatek o prijavitelju predstavlja tudi izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja na podlagi tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ.

IP dalje ugotavlja, da organ z drugimi (dodatnimi) dokumenti, ki bi se nanašali na zahtevo prosilca ne razpolaga. V sami zadevi namreč drugih dokumentov ni zavedenih, organ pa je tudi izrecno pojasnil, da z drugimi dokumenti, vezanimi na zahtevo prosilca, ne razpolaga.

IP se strinja z navedbo prosilca, da formulacija odgovora organa kaže na to, da je organ odločil tudi na podlagi pojasnil IRSŠŠ, vendar se navedena pojasnila v konkretni zadevi ne nahajajo, prav tako pa iz konkretne zadeve ne izhaja, da bi organ navedena pojasnila zahteval ali prejel v pisni oz. drugi materializirani obliki. IP posledično ugotavlja, da organ z drugimi dokumenti, vezanimi na zahtevo prosilca, ne razpolaga, slednje pa je tako v odločbi, kot tudi v naknadnem dopisu, potrdil tudi sam organ.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, označevati dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga oz. da jo pridobi od drugih organov. ZDIJZ ne varuje pravice prosilca, da od organov zahteva, da ustvarijo nov dokument ali ga pridobijo od drugih organov, oz. da prosilcu podajajo pojasnila glede zahtevane informacije, temveč prosilcu omogoča le to, da se seznani s tisto dokumentacijo, s katero organ razpolaga.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Če organ druge stopnje ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, ali če spozna, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam reši zadevo. IP je zato na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP delno odpravil izpodbijano odločbo in sam odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan na dokumentih iz 1. tč. izreka te odločbe prekriti, je IP ugotovil, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit (organ je dostop zavrnil), vendar obrazložen z napačnimi razlogi (dokument ne obstaja), zato je IP v odločbi navedel pravilne razloge (izjema varstva osebnih podatkov oz. varstva tajnosti vira), pritožbo pa v tem delu zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Glede posredovanja morebitnih dodatnih dokumentov, s katerimi bi organ, v zvezi z zahtevo prosilca še razpolagal, je organ odločil pravilno in zakonito (zahtevo je zavrnil zaradi neobstoja dokumentov), zato je IP  pritožbo prosilca v tem delu zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka