prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve

POVZETEK:

Organ je mediju zavrnil odgovor na vprašanje, kdo so zaposleni, ki so jim bila dodeljena službena stanovanja na notranjem razpisu za leto 2021, in sicer zaradi varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja organa. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zakonito podlago za razkritje predmetnih osebnih podatkov javnih uslužbencev v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ. Ker gre za podatke v zvezi s porabo javnih sredstev in opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, predstavlja tako zakonsko podlago za posredovanje podatkov o imenih in priimkih javnih uslužbencev Policije, ki so jim bila dodeljena službena stanovanja na notranjem razpisu za leto 2021, javnosti, določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ Gre torej za absolutno javne podatke, ki so neposredno povezani z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, prav tako pa predstavljajo tudi podatke o porabi javnih sredstev. IP se posebej do izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo je organ prav tako izpostavil v odstopu pritožbe, ni opredelil, saj je ugotovil, da so v obravnavanem primeru predmet presoje podatki o porabi javnih sredstev oziroma podatki, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Povedano drugače, tudi če bi bila v obravnavanem primeru izjema notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podana (česar pa organ ni izkazal), bi bilo treba dostop do teh informacij dovoliti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa absolutno javne podatke (razen v določenih primerih, ki pa v obravnavanem primeru niso podani). IP je tako pritožbi prosilca ugodil.

ODLOČBA:

Številka: 090-100/2022/4

Datum:  30. 3. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 67/19 - odl. US in 82/21; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22-ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi medija … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 22. 2. 2022, zoper zavrnilni odgovor MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), z dne 22. 2. 2022, v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 22. 2. 2022 se ugodi in se zavrnilni odgovor MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE, z dne 22. 2. 2022, na vprašanje, kdo so zaposleni, ki so jim bila dodeljena službena stanovanja na notranjem razpisu za leto 2021, odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati podatke o imenih in priimkih uslužbencev Policije, ki so jim bila dodeljena službena stanovanja na notranjem razpisu za leto 2021.«.

2. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je z elektronsko zahtevo z dne 16. 2. 2022 zahteval od organa odgovora na naslednji vprašanji:

»1. Koliko službenih stanovanj ste dodelili v letu 2021?,

2. Kdo so zaposleni, ki so jih prejeli (imena in priimke)?«.

Organ je prosilcu odgovoril 22. 2. 2022, in sicer:

»1. Na notranjem razpisu za leto 2021 je bilo na področju RS zaposlenim v Policiji dodeljenih 31 službenih stanovanj.

2. Najemniki so uslužbenci Policije, ki so jim stanovanja prvenstveno tudi namenjena.«.

Prosilec je nato istega dne, 22. 2. 2022, vložil pri organu pritožbo. Prosil je, da organ nanjo odgovori v zakonskem roku.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijanega odgovora ni nadomestil z novim ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-33/2022/3(16-04) z dne 24. 3. 2022, poslal v pristojno odločanje IP. Pritožbi je priložil odgovor organa in zahtevo prosilca ter posamezne vloge prosilcev, utemeljil pa je tudi svojo odločitev, kot sledi. Uvodoma je navedel, da razpolaga z zahtevanimi informacijami v materializirani obliki (saj odgovor izhaja iz dokumentov oziroma drugega dokumentarnega gradiva organa, ki se nanaša na notranji razpis za sestavo prednostnega vrstnega reda prosilcev službenih stanovanj za leto 2021, št. 352-34/2021/1 (1651-02) z dne 25. 2. 2021, zapisnikov sej Stanovanjske komisije ter pogodb o dodelitvi službenih stanovanj v najem, sklenjenih z uslužbenci Policije in druge spisovne dokumentacije), zato je pritožba prosilca zoper obvestilo o zavrnitvi ali delni zavrnitvi odgovora, ki se nanaša na predmetno informacijo, dopustna. Nadalje je pojasnil, da je skladno z določbo ZMed, ki zavezancem nalaga dolžnost, da odločijo o pisnem vprašanju prosilca, po elektronski pošti 22. 2. 2022, podal prosilcu odgovor, pri čemer mu je delno zavrnil odgovor na zastavljeni vprašanji, ker po mnenju strokovne službe organa zahtevane informacije vsebujejo podatke, ki so v ZDIJZ taksativno navedeni kot izjeme od prostega dostopa, pri čemer se obvestilo o delni zavrnitvi odgovora na vprašanje šteje kot zavrnilna odločba. V zvezi z zahtevo prosilca je nadalje pojasnil, da je pri podaji informacije prosilcu v delu, ki se nanaša na »imena in priimke najemnikov, ki jim je organ oddal stanovanja«, zaprosilo prosilca obravnaval skladno z zakonodajo na tem področju. Prosilcu je torej podal odgovor 22. 2. 2022, pri čemer je pojasnil, citirano: »Najemniki so uslužbenci Policije, ki so jim stanovanja prvenstveno tudi namenjena.«. Meni, da v tem delu zahteve informacija vsebuje podatke, ki so v ZDIJZ taksativno navedeni kot izjema od prostega dostopa. Ob tem je izpostavil določbi prvega odstavka 4. člena in prvega odstavka 5. člena ZDIJZ. Nadalje je izpostavil še pojem osebnega podatka po prvi točki 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov[1], ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, in pojem obdelave osebnih podatkov po drugi točki istega člena. Navedel je tudi, da skladno s citirano definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Organ je ob tem izpostavil tudi 86. člen predmetne uredbe in še vedno veljavno določbo prvega odstavka 9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[2]. Pojasnil je, da je razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja po določbah ZDIJZ dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. tudi podatke o porabi javnih sredstev oziroma podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ), pri čemer pa iz določbe tretjega odstavka 45. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (v nadaljevanju: ZODPol)[3] izhaja, da se za sklenitev delovnega razmerja policista na delovnih mestih, za katera se zahtevajo posebna znanja in spretnosti, ne uporablja zakon, ki ureja sistem javnih uslužbencev, in tudi ni potrebna javna objava. Delovna mesta se določijo v aktu o organizaciji in sistematizaciji. Nadalje iz prvega odstavka 3. člena Pravilnika o zaščiti podatkov policije[4] izhaja, da je »Varovan podatek osebni podatek ali drug obdelovan podatek, ki ni tajen, njegovo razkritje nepoklicanim osebam pa bi povzročilo škodo državnemu organu, poteku uradnih postopkov ali fizičnim ali pravnim osebam, zato morajo njegovo obdelavo spremljati določeni varnostni ukrepi in postopki.«. Iz 2. točke prvega odstavka 3. člena citiranega pravilnika pa izhaja, da so varovani podatki policije tudi podatki o policistih na delovnih mestih iz tretjega odstavka 45. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji in na drugih delovnih mestih, ki so izpostavljena dodatnim tveganjem in so kot taka določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji. Skladno z drugim odstavkom 3. člena citiranega pravilnika morajo obdelavo varovanih podatkov policije spremljati varnostni ukrepi in postopki, določeni s tem pravilnikom in pravilnikom, ki ureja notranjo varnost v policiji. Organ se je opredelil tudi do izjeme notranjega delovanja organa. Ugotovil je namreč, da se v dokumentaciji nahajajo tudi podatki, ki skladno z določbo 3. člena navedenega pravilnika predstavljajo varovan podatek. Varovani podatki policije so (po 2., 3 in 4. točki citiranega člena) zlasti podatki o policistih na delovnih mestih iz tretjega odstavka 45. člena ZODPol in na drugih delovnih mestih, ki so izpostavljena dodatnim tveganjem in so kot taka določena v aktu o organizaciji in sistematizaciji, o ogroženih uslužbencih policije, o uslužbencih policije, ki pri izvajanju policijskih nalog zaradi svoje varnosti uporabljajo sredstva ali listine, s katerimi se prikrije njihova prepoznavnost ali prava identiteta. Na podlagi izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema notranjega delovanja), lahko organ zavrne posredovanje podatkov zaradi varovanja notranjega delovanja organa, pri čemer morata biti kumulativno izpolnjena naslednja pogoja, in sicer podatek se mora nanašati na notranje delovanje oziroma dejavnost organa ter razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Organ meni, da podatki o najemnikih službenih stanovanj Policije nedvomno predstavljajo podatke, ki se nanašajo na dejavnost organa - Policije, ter da bi razkritje takšnega podatka nepooblaščeni osebi škodilo organu s tem, da bi se ogrozili uslužbenci policije. Glede na navedeno sta po mnenju organa kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer bi razkritje podatkov (ki predstavljajo podatke, ki se nanašajo na delovanje organa) z dostopom nepooblaščeni osebi škodilo organu s tem, da bi ogrozilo uslužbence policije, ki bi s tem bili izpostavljeni dodatnim tveganjem. Prav tako bi razkritje navedenih podatkov pomenilo povečano varnostno tveganje oziroma resno grožnjo za delovanje organa tako z vidika izvedbe nalog policije kot varnosti uslužbencev policije. Organ je pri tem pojasnil še, da je iz spisovne dokumentacije izločeno gradivo, ki se nanaša na dodelitev službenega stanovanja uslužbencu Policije, razporejenemu na delovno mesto, skladno z določbo tretjega odstavka 45. člena ZODPol, ker glede na vse zgoraj navedeno predstavlja varovan podatek.

Na poziv IP št. 090-100/2022/2 z dne 25. 3. 2022 je organ 29. 3. 2022 posredoval IP še poimenski seznam najemnikov službenih stanovanj, torej uslužbencev Policije, ki so jim bila dodeljena stanovanja na notranjem razpisu za leto 2021[5], pa tudi zapisnika 81. in 82. seje Stanovanjske komisije ter zapisnika 111. in 112. korespondenčne seje Stanovanjske komisije.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje na podlagi desetega odstavka 45. člena ZMed dolžan o pritožbi odločiti po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, kar pomeni, da se postopek s pritožbo skladno s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ izvede po določbah ZUP. IP je tako v skladu z 247. členom ZUP po uradni dolžnosti dolžan preizkusiti, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. V preostalem pa odločbo preizkusi le v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, se pravi, da odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb. IP ob tem pojasnjuje, da se zavrnilni odgovor skladno z osmim odstavkom 45. člena ZMed šteje kot zavrnilna odločba. V obravnavanem primeru se torej zavrnilni odgovor organa na vprašanje, kdo so zaposleni, ki so jim bila dodeljena službena stanovanja na notranjem razpisu za leto 2021 (po imenu in priimku), z dne 22. 2. 2022, šteje kot zavrnilna odločba.

IP ugotavlja, da se pritožba prosilca nanaša le na podatke, dostop do katerih mu je organ zavrnil, torej na podatke o imenih in priimkih zaposlenih, ki so jim bila službena stanovanja dodeljena na notranjem razpisu za leto 2021.

IP dalje pojasnjuje, da so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje organa, informacije morajo biti resnične in celovite (prvi odstavek 45. člena ZMed). Mediji lahko zahtevajo posredovanje informacij za medije od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (drugi odstavek 45. člena ZMed).

IP nadalje ugotavlja, da ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ.

Po določbi devetega odstavka 45. člena Zmed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP je tako omejen na naslednji zaporedni fazi:

 -    na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, in

-    na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ.

Upoštevaje navedeno pa IP ugotavlja tudi, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa in da z njimi razpolaga v materializirani obliki, kot je to izpostavil že organ sam v odstopu pritožbe. Organ jih je sicer tudi posredoval IP. Pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ so v obravnavanem primeru torej nedvomno izpolnjeni.

Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov o imenih in priimkih uslužbencev organa, ki so jim bila službena stanovanja dodeljena v letu 2021, na podlagi izjem po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov, ki jo je izpostavil že organ. Ta predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1[6] (v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več). Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP tako ugotavlja, da so predmet zahteve nedvomno osebni podatki, saj se zahteva nanaša na podatke o imenih in priimkih uslužbencev Policije, ki so jim bila službena stanovanja dodeljena na notranjem razpisu za leto 2021.

IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Izhajajoč iz navedenih pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju IP ugotavlja, da so predmet zahteve v obravnavanem primeru osebni podatki, ki niso varovani. Določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč določa, da se ne glede na izjeme od dostopa do informacij javnega značaja dostop do zahtevanih podatkov dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Presoja IP se tako osredotoča na vprašanje, ali gre pri zahtevanih podatkih o imenih in priimkih javnih uslužbencev, ki so jim bila službena stanovanja dodeljena na notranjem razpisu za leto 2021, za podatke v zvezi z njihovim delovnim razmerjem javnih uslužbencev, in so torej posledično, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopni javnosti.

Najprej je treba izpostaviti, da se mora vprašanje, kateri osebni podatki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, presojati ob upoštevanju načel obdelave osebnih podatkov po 5. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja:

• Zakonito podlago za razkritje predmetnih osebnih podatkov javnih uslužbencev v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ. V drugem odstavku 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov je namreč določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. To pomeni, da tudi po začetku uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov ostanejo v uporabi tudi določbe prvega, drugega in četrtega odstavka 9. člena ZVOP-1 (pravne podlage v javnem sektorju), in uporaba pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, ne vpliva na odločanje organa v postopku z zahtevo po ZDIJZ.
• Ker gre za podatke v zvezi s porabo javnih sredstev in opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, predstavlja zakonsko podlago za posredovanje podatkov o imenih in priimkih javnih uslužbencev Policije, ki so jim bila dodeljena službena stanovanja na notranjem razpisu za leto 2021, javnosti, določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

V 83. členu Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1)[7] je določeno, da je službeno najemno stanovanje tisto stanovanje, ki je namenjeno za oddajo zaradi zadovoljevanja službenih potreb. Organ pa ima sicer oddajanje službenih stanovanj v najem konkretneje urejeno v Pravilniku o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe Policije (v nadaljnjem besedilu Pravilnik), ki določa merila za dodeljevanje službenih stanovanj, ovrednotenje vlog in sprejetje prednostnega vrstnega reda, posamično reševanje kadrovskih primerov, najemno razmerje, prenehanje najemnega razmerja, prodajo in zamenjavo službenih stanovanj, oddajo službenih stanovanj v posebnih primerih ter postopek dodelitve samskih sob in ležišč v samski sobi. V prvem odstavku 3. člena Pravilnika je določeno, da so službena stanovanja po tem pravilniku stanovanja v lasti Republike Slovenije in v upravljanju Ministrstva za notranje zadeve ter so namenjena oddaji za službene potrebe uslužbencev Policije za čas zaposlitve v Policiji. Eden od splošnih pogojev za dodelitev službenega stanovanja po Pravilniku je, da je prosilec zaposlen v policiji (1. alineja drugega odstavka 10. člena), oziroma da je bil pred upokojitvijo zaposlen na MNZ ali Policiji (1. in 4. alineja prvega odstavka 11. člena Pravilnika). Pravilnik pa dopušča tudi možnost, da se lahko službena stanovanja, ki niso bila dodeljena na podlagi notranjega razpisa, dodelijo javnim uslužbencem, zaposlenim v Vladi Republike Slovenije, ministrstvih, vladnih službah, drugih organizacijskih enotah državne uprave ali Državnem odvetništvu Republike Slovenije (prvi odstavek 48. člena). Iz vsega navedenega tako nedvomno izhaja, da so službena stanovanja, ki jih v najem oddaja organ, namenjena javnim uslužbencem, torej točno določeni kategoriji upravičencev, zaradi zadovoljevanja službenih potreb. IP tako ugotavlja, da je podatek o tem, kdo je najemnik posameznega službenega stanovanja, podatek, ki je neposredno povezan z delovnim razmerjem tega javnega uslužbenca. Poleg tega je podatek o tem, kdo je upravičenec do najema službenega stanovanja, ki je v lasti Republike Slovenije in v upravljanju organa, tudi podatek o porabi javnih sredstev. Ob tem IP pojasnjuje, da je z vidika nadzora javnosti nad porabo javnih sredstev v obravnavanem primeru pomembna t.i. nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je tudi v tem, da mora biti javnosti dana možnost, da preveri, kako organ upravlja s stvarnim premoženjem Republike Slovenije, saj je najemnina za službena stanovanja neprofitna, kar nedvomno vpliva na porabo javnih sredstev, poleg tega pa morajo upravičenci za njihovo uporabo izpolnjevati točno določene pogoje po Pravilniku.

IP ob navedenem zaključuje, da je določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru treba tolmačiti na način, da je mogoče šteti kot absolutno javne podatke tudi podatke o imenih in priimkih uslužbencev Policije, ki so jim bila službena stanovanja dodeljena na notranjem razpisu za leto 2021.

IP ob tem pojasnjuje, da je v pretekli praksi že odločal o dostopu do seznama upravičencev do službenih stanovanj, brez točne lokacije stanovanja (npr. v zadevi pod opr. št. 090-52/2017/4 z dne 30. 5. 2017), prav tako je že odločal o dostopu do podatkov službenih stanovanj, brez podatkov o uporabnikih stanovanja (npr. v zadevi 090-215/2016/4 z dne 23. 11. 2016).

IP se posebej do izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (t. i. izjema notranjega delovanja organa), ki jo je organ prav tako izpostavil v odstopu pritožbe, ne opredeljuje, saj ugotavlja, da so v obravnavanem primeru predmet presoje podatki o porabi javnih sredstev oziroma podatki, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Povedano drugače, tudi če bi bila v obravnavanem primeru izjema notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podana (česar pa organ ni izkazal), bi bilo treba dostop do teh informacij dovoliti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa absolutno javne podatke (razen v določenih primerih, ki pa v obravnavanem primeru niso podani).

Sklepno

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena, zato ji je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed, ki določa, da mora organ odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe, je organ dolžan prosilcu posredovati podatke oziroma napotilo, kot izhaja iz izreka te odločbe, v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[8] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[2] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo in 177/20.

[3] Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ, 200/20 in 172/21.

[4] Uradni list RS, št. 67/14 in 35/22.

[5] Notranji razpis za sestavo prednostnega vrstnega reda prosilcev službenih stanovanj za leto 2021.

[6] Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20.

[7] Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO in 90/21.

[8] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.