prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, ki je, iz razloga varstva osebnih podatkov, prosilcu zavrnil dostop do gradiv izbirnega postopka za zasedbo uradniškega delovnega mesta, pri čemer je organ zavzel stališče, da delni dostop ni mogoč. IP je ugotovil, da je organ izpodbijano odločbo oprl na pravilno materialno podlago in pravilno zaključil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pritrditi gre namreč razlogom izpodbijane odločbe, iz katerih izhaja, da za razkritje imen in priimkov neizbranih kandidatov in tudi dveh izbranih kandidatov, ki pa še nista sklenila pogodbe o zaposlitvi v javnem sektorju, ni pravne podlage. Je pa IP ugotovil, da organ ni v celoti pravilno uporabil instituta delnega dostopa oz. je tega delno uporabil napačno. Pritrditi gre namreč pritožbenim navedbam prosilca, da bi bilo za zagotavljanje nedoločljivosti posameznikov (izbranih in neizbranih kandidatov) v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov dovolj le prekritje imen, saj ostali podatki v tabelah brez povezanih imen in priimkov ne omogočajo določljivosti posameznikov.

ODLOČBA:

Številka: 090-145/2019/2
Datum: 5. 7. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………..(dalje prosilec) z dne 13. 6. 2019, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-81/2019/5 (155-01) z dne 28. 5. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožbi prosilca z dne 13. 6. 2019 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, št. 090-81/2019/5 (155-01) z dne 28. 5. 2019 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v obliki fotokopije posredovati naslednje podatke:
-    točkovno razpredelnico vseh kandidatov, pri čemer se prekrijejo imena in priimki vseh kandidatov,
-    skupni ocenjevalni list in zapisnik o ocenjevanju kandidatov na razgovorih, pri čemer se v tabeli prekrijejo imena in  priimki vseh kandidatov.
 
2.    V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 22. 5. 2019 po ZDIJZ vložil zahtevo za posredovanje fotokopij dokumentov iz javnega natečaja za zasedbo dveh uradniških delovnih mest kriminalističnega inšpektorja specialista SKP v MNZ, PU Ljubljana, SKP, ki se vodi pod št. 1100-28/2019/111 (1502-05), in sicer je zahteval:
-    pisni preizkus strokovne usposobljenosti obeh zmagovalcev natečaja,
-    pisni preizkus strokovne usposobljenosti zase,
-    merila in metode za izbiro in presojanje strokovne usposobljenosti kandidatov,
-    točkovne razpredelnice vseh kandidatov,
-    skupni ocenjevalni list,
-    zapisnik o skupnem ocenjevanju kandidatov na razgovorih skupaj s tabelo,
-    poročilo natečajne komisije.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-81/2019/5 (155-01) z dne 28. 5. 2019. Organ je:
- ugodil zahtevi prosilca za posredovanje meril in metod za izbiro in presojanje strokovne usposobljenosti kandidatov,
- delno ugodil zahtevi glede dostopa do točkovne razpredelnice vseh kandidatov (prekril je podatke o imenih in priimkih vseh kandidatov, ocene psihološkega testiranja ter število točk na preizkusu za vse kandidate, razen število točk pod zap. št. 1 in 9), glede skupnega ocenjevalnega lista in zapisnika o ocenjevanju kandidatov na razgovorih (prekril je imena in priimke vseh kandidatov ter ocene kandidatov, razen ocen pod zaporednima št. 2 in 6) in glede poročila natečajne komisije št. 1100-28/2019/106 (1502-05) z dne 17. 4. 2019, v katerem je prekril pod tč. 3 »predlog za izbor« ime in priimek izbranih kandidatov,
- zavrnil zahtevo po posredovanje pisnega preizkusa strokovne usposobljenosti obeh zmagovalcev natečaja in pisni preizkus strokovne usposobljenosti prosilca.

V obrazložitvi organ med drugim navaja, da z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 22. 5. 2019 razpolaga, pri čemer ugotavlja, da skupni ocenjevalni list in zapisnik o skupnem ocenjevanju kandidatov na razgovorih skupaj s tabelo nista dva ločena dokumenta, temveč gre za en dokument, datiran dne 17. 4. 2019 in poimenovan »ocenjevalni list«. V delu, v katerem je organ zahtevo prosilca delno in v celoti zavrnil, se sklicuje na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pojasnjuje, da je po preveritvi pri pristojnem Uradu za organizacijo in kadre ugotovil, da so bili sklepi o izbiri/neizbiri kandidatom javnega natečaja za zasedbo dveh uradniških delovnih mest kriminalističnega inšpektorja specialista SKP v MNZ, PU Ljubljana, poslani vsem kandidatom 20. 5. 2019, tako da še ni potekel rok za vročitev, niti rok za pritožbo. Posledično z izbranima kandidatoma še ni bilo sklenjeno delovno razmerje. Ker torej tako pri izbranih kot neizbranih kandidatih ne gre za javne uslužbence, predstavljajo imena in priimki kandidatov varovane osebne podatke, na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato ni pravne podlage za njihovo posredovanje javnosti. Iz citirane določbe namreč izhaja, da niso varovani osebni podatki javnih uslužbencev (ki so že sklenili delovno razmerje pri organu), kolikor so ti podatki v zvezi z opravljanjem njihovega dela oz. v zvezi z sklenitvijo delovnega razmerja pri organu. Nadalje je organ presojal dostopnost števila točk na preizkusu za izbrane kandidate in za neizbrane kandidate, število točk iz razgovora s kandidati ter dostopnost podatkov o oceni psihološkega testiranja kandidatov. V zvezi s tem organ ugotavlja, da so podatki o oceni psihološkega testiranja nedvomno varovani osebni podatki, pri čemer ni najti pravne podlage za razkritje teh podatkov, zato jih je treba prekriti. Glede dostopa do podatka o številu točk kandidatov na preizkusu in o številu točk, doseženih na razgovoru s kandidati pa organ ugotavlja, da za neizbrane kandidate ni najti nobene pravne podlage za posredovanje teh podatkov, zato se navedeni podatki prosilcu ne posredujejo. Glede dostopa do podatkov o številu točk izbranih kandidatov pa organ ugotavlja, da je IP v svoji odločbi št. 090-38/2011/3 z dne 17. 3. 2011 v pritožbenem postopku odločil, da se za izbrane kandidate, ki pri organu še niso zaposleni, ne razkrije imena in priimka posameznega kandidata, v preostalem pa se ocena kandidata posreduje. Posledično je organ tudi v konkretnem primeru pri dostopu do točkovne razpredelnice vseh kandidatov ter ocenjevalnem listu in zapisniku o ocenjevanju kandidatov, prekril imena in priimke izbranih kandidatov (ki še nista javna uslužbenca), za njuno doseženo število točk pa je dostop dovolil. Iz enakih razlogov je organ tudi v poročilu natečajne komisije št. 1100-28/2019/106 (1502-05) z dne 17. 4. 2019, prekril imena in priimke izbranih kandidatov. Glede dostopa do pisnih preizkusov strokovne usposobljenosti organa navaja, da iz prakse IP izhaja, da sama testiranja kandidatov predstavljajo varovane osebne podatke, ker iz njih izhajajo osebne lastnosti kandidatov, praktična inteligentnost, razgledanost, kompetence itd. in tako opredeljujejo osebnostno strukturo posameznega kandidata. Dostop do teh podatkov je organ posledično zavrnil.

Zoper odločbo organa št. 090-81/2019/5 (155-01) z dne 28. 5. 2019 je prosilec dne 13. 6. 2019 vložil pritožbo (dalje izpodbijana odločba). Navaja, da mu je organ prekril skoraj vse podatke in da bi bilo za zagotavljanje nedoločljivosti posameznikov v skladu s Splošno uredbo dovolj le prekritje imen, saj ostali podatki v tabelah brez povezanih imen celostno ne predstavljajo osebnih podatkov. Po njegovem bi moral organ pustiti neprekrite tudi njegove osebne podatke ter mu tako omogočiti delni dostop do zahtevanih listin. Glede 3. točke izreka odločbe, v kateri je organ v celoti zavrnil dostop do pisnih preizkusov strokovne usposobljenosti, meni, da organ ni ravnal pravilno. Po njegovem bi mu moral omogočiti vsaj delni dostop. Le na podlagi testnih pol, s prekritim imenom, se posameznika ne da določiti. Testne pole (pisni preizkus) ali druga testiranja, brez imen in priimkov ter brez drugega identifikacijskega znaka namreč fizične osebe ne identificirajo in ne določijo. Prosilec predlaga, da IP v pritožbenem postopku sam oceni in presoji dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov ter naj izpodbijani akt spremeni tako, da prosilcu ugodi v njegovih zahtevah.

Pritožbo prosilca je organ dne 17. 6. 2019, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Ker se organ v izpodbijani odločbi sklicuje, da je zahtevo prosilca treba zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov, prosilec pa v pritožbi zatrjuje, da ta izjema ni bila uporabljena pravilno, ker mu organ ni omogočil pravilnega delnega dostopa in je v posredovanih dokumentih prekril preveč podatkov, je IP v nadaljevanju presojal, ali je zatrjevana izjema varstva osebnih podatkov podana in v katerem delu.

IP najprej ugotavlja, da je organ izpodbijano odločbo oprl na pravilno materialno podlago in pravilno zaključil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pritrditi gre namreč razlogom izpodbijane odločbe, iz katerih izhaja, da za razkritje imen in priimkov neizbranih kandidatov in tudi dveh izbranih kandidatov, ki pa še nista sklenila pogodbe o zaposlitvi v javnem sektorju, ni pravne podlage v smislu prvega odstavka 6. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov). Splošna uredba o varstvu podatkov, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 6 opredeljuje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Tako zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno v primeru, ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ), ali ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). V obravnavanem primeru nobena od naštetih pravnih podlag ni podana, zato je IP sledil obrazložitvi organa, da je treba zahtevo prosilca v tem delu zavrniti.

Je pa IP ugotovil, da organ ni v celoti pravilno uporabil instituta delnega dostopa oz. je tega delno uporabil napačno. Pritrditi gre namreč pritožbenim navedbam prosilca, da bi bilo za zagotavljanje nedoločljivosti posameznikov (izbranih in neizbranih kandidatov) v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov dovolj le prekritje imen, saj ostali podatki v tabelah brez povezanih imen in priimkov ne omogočajo določljivosti posameznikov. Po vpogledu v predmetni tabeli (točkovno razpredelnico vseh kandidatov) in tabelo, ki je del skupnega ocenjevalnega lista in zapisnika o ocenjevanju kandidatov na razgovorih), je IP namreč ugotovil, da gre za tabeli, ki vsebujeta izključno numerične, torej številčne podatke, o oceni vsakega prijavljenega kandidata po vnaprej postavljenih merilih in da iz njiju niso razvidni drugi opisni podatki o kandidatih (npr. opisi njihovih znanj, izkušenj, sposobnosti, osebnih lastnosti, drugih okoliščin,itd.), na podlagi katerih bi bili ti določljivi tudi brez imena in priimka. Posledično je IP zaključil, da je ob upoštevanju pravila delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, ki pravi, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, prosilca mogoče seznaniti z zahtevanim dokumentom na način, da se v njem prekrijejo imena in priimki kandidatov. V tem delu je IP tako pritožbi prosilca ugodil in odločil, da mu mora organ posredovati fotokopijo dokumentov na način, določen v tč. 1 izreka te odločbe.

V delu, v katerem se prosilec pritožuje zoper tč. 2 izreka izpodbijane odločbe (glede dostopa do pisnih preizkusov strokovne usposobljenosti), je IP ugotovil, da je pritožba neutemeljena. V tem delu je organ v celoti pravilno povzel stališče IP, po kateri se dostop do tovrstnih dokumentov ne dovoli, ker gre za izjemo varstva osebnih podatkov, delni dostop pa ni možen, ker zahtevani dokumenti (poleg imen in priimkov) izkazujejo tudi druge osebne lastnosti kandidatov (način izražanja, sklepanja, oblikovanja odgovorov..), na podlagi katerih so ti posamezniki določljivi. Ni torej mogoče slediti prosilcu, da na podlagi testnih pol, brez imen in priimkov, posamezniki niso določeni niti določljivi. Posledično je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil.

Glede pritožbenega ugovora prosilca, da bi mu organ moral omogočiti vsaj dostop do lastnih osebnih podatkov, pa IP opozarja, da se v postopku po ZDIJZ odloča po t.i. načelu erga omnes, torej se presoja, ali je zahtevana informacija prosto dostopna vsakomur, javnosti (je javnega značaja) in ne le določenemu prosilcu. Osebne okoliščine prosilca v tem postopku torej niso relevantne, kar pa ne izključuje možnosti prosilca, da zahteva dostop do teh podatkov na drugih pravnih podlagah, po katerih lahko izkazuje pravni interes (npr. na podlagi Splošne uredbe o varstvu podatkov ali kot neizbrani kandidat po drugem odstavku 63. člena ZJU).

Iz zgoraj navedene obrazložitve te odločbe izhaja, da je organ na prvi stopnji delno napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je ugotovil obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke

Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka