Prosilec - Ministrstvo za zunanje zadeve

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje plačilnih list in odredb na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, glede drugih zahtevanih dokumentov pa je prosilcu ugodil oziroma delno ugodil, upoštevajoč varovane osebne podatke. Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo, o kateri je v pritožbenem postopku odločal IP. Po mnenju IP prosilec pri zahtevanih plačilnih listah in odredbah ni zlorabil pravice dostopa do informacije javnega značaja, zato je IP v tem delu organu naložil, da mu jih posreduje, vendar s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. Glede ostalih zahtevanih dokumentov je IP v večjem delu sledil odločitvi organa in pritožbo prosilca zavrnil, in sicer zaradi varstva osebnih podatkov. V zvezi s slednjimi dokumenti je ugodil pritožbi v delu, ki se nanaša na podpise javnih uslužbenk v določenem dokumentu, ter v delu, ki se nanaša na zahtevano elektronsko vabilo, pri katerem je dolžan organ prekriti varovane osebne podatke.

ODLOČBE:

Številka: 090-211/2016/9

Datum: 18. 11. 2016

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US in 102/15; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 8. 9. 2016, zoper odločbo Ministrstva za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-15/2016/1 z dne 11. 8. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Odločba Ministrstva za zunanje zadeve št. 090-15/2016/1 z dne 11. 8. 2016 se v delu, ki se nanaša na zapisnik sestanka MOP in MZZ ter na metodologijo … za ocenjevanje kandidatov, odpravi po uradni dolžnosti, pritožba prosilca pa se v tem delu zavrže.

2.     Pritožbi prosilca z dne 8. 9. 2016 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za zunanje zadeve št. 090-15/2016/1 z dne 11. 8. 2016 delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu na njegov elektronski naslov elektronske kopije naslednjih dokumentov, in sicer:

Plačilne liste za:

-       ministra … za mesece februar 2012 do vključno februar 2016, na način, da so razvidni naslednji podatki: naziv organa, ime in priimek ministra, mesec in leto obračuna plače (npr. »OBRAČUN PLAČE ZA MESEC FEBRUAR 2012«), šifra in naziv delovnega mesta, plačni razred funkcionarja - FJU, plačni razred funkcije - FDMN, bruto plača (Z080), bruto znesek povračila za prehrano na delu (I010);

-       … za mesece marec 2015 do vključno februar 2016, na način, da so razvidni naslednji podatki: naziv organa, ime in priimek …, mesec in leto obračuna plače (npr. »OBRAČUN PLAČE ZA MESEC MAREC 2015«), šifra in naziv funkcionarja, plačni razred funkcionarja - FJU, plačni razred funkcije - FDMN, bruto plača (Z080), bruto znesek povračila za prehrano na delu ter za prevoz na delo in z dela;

-       javnega uslužbenca … za mesece januar 2015 do vključno februar 2016, na način, da so razvidni naslednji podatki: naziv organa, ime in priimek javnega uslužbenca, mesec in leto obračuna plače (npr. »OBRAČUN PLAČE ZA MESEC JANUAR 2015«), šifra in naziv delovnega mesta, plačni razred javnega uslužbenca - FJU, plačni razred delovnega mesta - FDMN, bruto zneske dodatkov, razen dodatka na delovno dobo, bruto plača (Z080), bruto znesek regresa (J090), bruto znesek povračila za prehrano na delu ter za prevoz na delo in z dela;

-       javnega uslužbenca … za mesece januar 2015 do vključno februar 2016, na način, da so razvidni naslednji podatki: naziv organa, ime in priimek javnega uslužbenca, mesec in leto obračuna plače (npr. »OBRAČUN PLAČE ZA MESEC JANUAR 2015«), šifra in naziv delovnega mesta, plačni razred javnega uslužbenca - FJU, plačni razred delovnega mesta - FDMN, bruto zneski dodatkov, razen dodatka na delovno dobo, bruto plača (Z080), bruto znesek regresa (J090) in bruto znesek povračila za prehrano na delu;

-       javnega uslužbenca … za mesece januar 2015 do vključno februar 2016, na način, da so razvidni naslednji podatki: naziv organa, ime in priimek javnega uslužbenca, mesec in leto obračuna plače (npr. »OBRAČUN PLAČE ZA MESEC JANUAR 2015«), šifra in naziv delovnega mesta, plačni razred javnega uslužbenca - FJU, plačni razred delovnega mesta - FDMN, bruto zneski dodatkov, razen dodatka na delovno dobo, bruto plača (Z080), bruto znesek regresa (J090), bruto znesek povračila za prehrano na delu ter za prevoz na delo in z dela;

-       javno uslužbenko … za mesece januar 2015 do vključno februar 2016, na način, da so razvidni naslednji podatki: naziv organa, ime in priimek javne uslužbenke, mesec in leto obračuna plače (npr. »OBRAČUN PLAČE ZA MESEC JANUAR 2015«), šifra in naziv delovnega mesta, plačni razred javnega uslužbenca - FJU, plačni razred delovnega mesta - FDMN, bruto zneski dodatkov, razen dodatka na delovno dobo, bruto plača (Z080), bruto znesek regresa (J090), bruto znesek povračila za prehrano na delu ter za prevoz na delo in z dela;

-       javno uslužbenko … za mesece januar 2015 do vključno februar 2016, na način, da so razvidni naslednji podatki: naziv organa, ime in priimek javne uslužbenke, mesec in leto obračuna plače (npr. »OBRAČUN PLAČE ZA MESEC JANUAR 2015«), šifra in naziv delovnega mesta, plačni razred javnega uslužbenca - FJU, plačni razred delovnega mesta - FDMN, bruto znesek dodatka, razen dodatka na delovno dobo, bruto plača (Z080), bruto znesek povračila za prehrano na delu ter za prevoz na delo in z dela;

-       javnega uslužbenca … za mesece januar 2015 do vključno februar 2016, na način, da so razvidni naslednji podatki: naziv organa, ime in priimek javnega uslužbenca, mesec in leto obračuna plače (npr. »OBRAČUN PLAČE ZA MESEC JANUAR 2015«), šifra in naziv delovnega mesta, plačni razred javnega uslužbenca - FJU, plačni razred delovnega mesta - FDMN, bruto znesek dodatka, razen dodatka na delovno dobo, bruto plača (Z080), bruto znesek povračila za prehrano na delu ter za prevoz na delo in z dela;

-       javno uslužbenko … za mesece september 2015 do vključno februar 2016, na način, da so razvidni naslednji podatki: naziv organa, ime in priimek javne uslužbenke, mesec in leto obračuna plače (npr. »OBRAČUN PLAČE ZA MESEC SEPTEMBER 2015«), šifra in naziv delovnega mesta, plačni razred javnega uslužbenca - FJU, plačni razred delovnega mesta - FDMN, bruto znesek dodatka, razen dodatka na delovno dobo, bruto plača (Z080) in bruto znesek povračila za prehrano na delu;

-       javno uslužbenko … za mesece december 2015 do vključno februar 2016, na način, da so razvidni naslednji podatki: naziv organa, ime in priimek javne uslužbenke, mesec in leto obračuna plače (npr. »OBRAČUN PLAČE ZA MESEC DECEMBER 2015«), šifra in naziv delovnega mesta, plačni razred javnega uslužbenca - FJU, plačni razred delovnega mesta - FDMN, bruto znesek dodatka, razen dodatka na delovno dobo, bruto plača (Z080) in bruto znesek povračila za prehrano na delu ter za prevoz na delo in z dela;

-       javnega uslužbenca … za mesece december 2015 do vključno februar 2016, na način, da so razvidni naslednji podatki: naziv organa, ime in priimek javnega uslužbenca, mesec in leto obračuna plače (npr. »OBRAČUN PLAČE ZA MESEC DECEMBER 2015«), šifra in naziv delovnega mesta, bruto znesek dodatkov, razen dodatka na delovno dobo, bruto plača (Z080), bruto znesek povračila za prehrano na delu ter za prevoz na delo in z dela;

-       javno uslužbenko … za mesece december 2015 do vključno februar 2016, na način, da so razvidni naslednji podatki: naziv organa, ime in priimek javne uslužbenke, mesec in leto obračuna plače (npr. »OBRAČUN PLAČE ZA MESEC DECEMBER 2015«), šifra in naziv delovnega mesta, plačni razred javnega uslužbenca - FJU, plačni razred delovnega mesta - FDMN, bruto zneski dodatkov, razen dodatka na delovno dobo, bruto plača (Z080), bruto znesek povračila za prehrano na delu ter za prevoz na delo in z dela;

-       javno uslužbenko … za mesece december 2015 do vključno februar 2016, na način, da so razvidni naslednji podatki: naziv organa, ime in priimek javne uslužbenke, mesec in leto obračuna plače (npr. »OBRAČUN PLAČE ZA MESEC DECEMBER 2015«), šifra in naziv delovnega;mesta, plačni razred javnega uslužbenca - FJU, plačni razred delovnega mesta - FDMN, bruto zneski dodatkov, razen dodatka na delovno dobo, bruto plača (Z080), bruto znesek povračila za prehrano na delu ter za prevoz na delo in z dela

-       javno uslužbenko … za mesec februar 2012 do vključno februar 2016, na način, da so razvidni naslednji podatki: naziv organa, ime in priimek javne uslužbenke, mesec in leto obračuna plače (npr. »OBRAČUN PLAČE ZA MESEC JANUAR 2015«), šifra in naziv delovnega mesta, plačni razred javnega uslužbenca - FJU, plačni razred delovnega mesta - FDMN, bruto zneski dodatkov, razen dodatka na delovno dobo, bruto plača (Z080), bruto znesek povračila za prehrano na delu ter za prevoz na delo in z dela;

-       javno uslužbenko … za mesece januar 2015 do vključno januar 2016, na način, da so razvidni naslednji podatki: naziv organa, ime in priimek javne uslužbenke, mesec in leto obračuna plače (npr. »OBRAČUN PLAČE ZA MESEC FEBRUAR 2012«), šifra in naziv delovnega mesta, plačni razred javnega uslužbenca - FJU, plačni razred delovnega mesta - FDMN, bruto zneski dodatkov, razen dodatka na delovno dobo, bruto plača (Z080), bruto znesek regresa (J090), bruto znesek povračila za prehrano na delu ter za prevoz na delo in z dela;

-       javno uslužbenko … za mesece avgust 2014 do vključno julij 2015, na način, da so razvidni naslednji podatki: naziv organa, ime in priimek javne uslužbenke, mesec in leto obračuna plače (npr. »OBRAČUN PLAČE ZA MESEC AVGUST 2014«), šifra in naziv delovnega mesta, plačni razred javnega uslužbenca - FJU, plačni razred delovnega mesta - FDMN, bruto zneski dodatkov, razen dodatka na delovno dobo, bruto plača (Z080), bruto znesek povračila za prehrano na delu ter za prevoz na delo in z dela;

-       javnega uslužbenca … za mesece januar 2015 do vključno januar 2016, na način, da so razvidni naslednji podatki: naziv organa, ime in priimek javnega uslužbenca, mesec in leto obračuna plače (npr. »OBRAČUN PLAČE ZA MESEC JANUAR 2015«), šifra in naziv delovnega mesta, plačni razred javnega uslužbenca - FJU, plačni razred delovnega mesta - FDMN, bruto zneski dodatkov, razen dodatka na delovno dobo, bruto plača (Z080), bruto znesek povračila za prehrano na delu ter za prevoz na delo in z dela.

Sklepe oziroma odredbe:

-       sklep št. 1002-2/2016/2 z dne 1. 2. 2016 in sklep št. 100-8/2012/21 z dne 1. 3. 2012, izdana na podlagi dogovora med organom in …, na način, da prekrije v izreku sklepov rojstni podatek javne uslužbenke;

-       sklep št. ZKD-1038/12 z dne 31. 8. 2012;

-       odredbe za delo preko polnega delovnega časa za javno uslužbenko … z dne 28. 2. 2012, 9. 3. 2012, 29. 3. 2012, 24. 4. 2012, 28. 5. 2012, 28. 6. 2012, 25. 7. 2012, 29. 8. 2012, 21. 9. 2012, 25. 10. 2012, 28. 11. 2012, 31. 12. 2012, 29. 1. 2013, 1. 3. 2013, 3. 4. 2013, 24. 4. 2013, 3. 6. 2013, 1. 7. 2013, 18. 7. 2013, 5. 9. 2013, 1. 10. 2013, 30. 10. 2013, 21. 11. 2013, 20. 12. 2013, 20. 1. 2014, 20. 2. 2014, 19. 3. 2014, 24. 4. 2014, 26. 5. 2014, 19. 6. 2014, 24. 7. 2014, 2. 9. 2014, 24. 9. 2014, 28. 10. 2014, 25. 11. 2014, 7. 1. 2014, 26. 1. 2015, 23. 2. 3015, 30. 3. 2015, 5. 5. 2015, 3. 6. 2015, 1. 7. 2015, 1. 7. 2015, 3. 9. 2015, 5. 10. 2015, 2. 11. 2015, 30. 11. 2015, 23. 12. 2015 in z dne 27. 1. 2016.

Dokument v zvezi z javnim natečajem:

-       dokument št. 1100-25/2015/102 z dne 8. 1. 2016 na način, da posreduje prosilcu še podpise članic natečajne komisije.

Elektronsko vabilo za sestanek na temo zaposlovanja, kadrov in premestitev MZZ - MOP z dne 13. 4. 2015 način, da prekrije e-naslov pri »sent by«.«.

1. V preostalem delu (glede podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu z 2. točko izreka te odločbe, in glede varovanih osebnih podatkov), se pritožba prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 4. 2. 2016 zahteval:

-       plačilne liste …, od njene premestitve v organ leta 2012 do danes, ter vse odredbe o določitvi dodatkov k njeni plači;

-       plačilne liste … za leti 2015 in 2016;

-       plačilne liste …;

-       plačilne liste … za leti 2015 in 2016;

-       elektronsko vabilo … Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP) … na sestanek MOP in Ministrstva za zunanje zadeve (v nadaljevanju: MZZ) z dne 13. 4. 2015 ter zapisnik tega sestanka.

Organ je odločil o zahtevi z odločbo št. 090-4/2016/2 z dne 4. 3. 2016, s katero je zahteve prosilca zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 30. 3. 2016. Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-4/2016/4 z dne 7. 4. 2016, poslal v pristojno odločanje IP.

Z zahtevo z dne 26. 2. 2016 je prosilec zahteval:

1.     sklep Vlade št. 11000-94/2014/6 z dne 26. 2. 2015;

2.     sklep MZZ št. 1100-25/2015/64 z dne 6. 8. 2015, s katerim je MZZ določilo standarde strokovne usposobljenosti, vključno s podatkom, če oziroma, kje so bili ti standardi objavljeni;

3.     poročilo MZZ št. 1100-25/2015/102 z dne 8. 1. 2016 o izvedbi javnega natečaja;

4.     rezultate testov osebnostne primernosti za prosilca in za izbrano kandidatko, ki ju je pripravil …;

5.     metodologijo … za ocenjevanje kandidatov, pogodbo, sklenjeno med njim in MZZ ter izplačila, ki jih je prejel v zadnjih 12 mesecih;

6.     dopis sekretariata MZZ št. 1100-25/2015/101 z dne 4. 12. 2015, naslovljenega na …, na katerem je z rdečo barvo pripisan komentar ocenjevalke …;

7.     pogodbo, sklenjeno med  … in Veleposlaništvom RS v Ankari;

8.     prijavo izbrane kandidatke na razpis;

9.     potrdilo Economic Development Foundation o opravljenem šest mesečnem praktičnem usposabljanju izbrane kandidatke;

10.  plačilne liste:

-       …, od njegovega prihoda v MZZ do danes, kot tudi vseh odredbe o določitvi dodatkov k njegovi plači;

-       … za leti 2015 in 2016;

-       … za zadnje leto, ko je opravljala funkcijo državne sekretarke;

-       … za leti 2015 in 2016;

-       … za leti 2015 in 2016;

-       … za leti 2015 in 2016;

-       … za leti 2015 in 2016;

-       … za leti 2015 in 2016;

-       … za zadnjih 6 mesecev;

-       vseh članov kabineta ministra za ...

Organ je v zadevi odločil z odločbo št. 090-6/2016/2 z dne 25. 3. 2016, s katero je delno zavrnil zahtevo prosilca. Dostop do podatkov o objavi standardov strokovne usposobljenosti in metodologije … za ocenjevanje kandidatov je zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki. V dokumentih, ki jih je organ posredoval prosilcu 25. 3. 2016, je prekril varovane osebne podatke, dostop do plačilnih list pa je zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ.

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 13. 4. 2016. Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-6/2016/5 z dne 21. 4. 2016, poslal v pristojno odločanje IP.

IP je s sklepom št. 090-78/2016/2 in 090-84/2016/2 z dne 3. 5. 2016 združil pritožbena postopka zoper odločbi organa št. 090-4/2016/2 z dne 4. 3. 2016 in št. 090-6/2016/2 z dne 25. 3. 2016 v en postopek, ki se je vodil pri IP pod št. 090-78/2016. IP je o izpodbijanih odločbah odločil z odločbo št. 090-78/2016/ z dne 11. 7. 2016, s katero je delno ugodil pritožbi prosilca in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

Organ je nato odločil o predmetnih zahtevah z odločbo št. 090-15/2016/1 z dne 11. 8. 2016 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba). Zahtevo prosilca za posredovanje plačilnih list in odredb o določitvi dodatkov k plači je zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Po mnenju organa prosilec zahtevane informacije ne zbira z namenom, zaradi katerega obstaja pravica po ZDIJZ, ampak zato, ker mu lahko koristijo za osebno obračunavanje z uslužbenci, s katerimi se je soočil v konkretnih postopkih rednega odločanja organa in za uveljavljanje lastnih interesov, zlasti za diskreditacijo protikandidatov za zasedbo konkretnega delovnega mesta. S tem vrši pritisk na te uslužbence in na druge, ki bi v prihodnje lahko bili udeleženi v postopkih, povezanih s prosilcem. Prosilec namreč več kot očitno zlorablja informacije za blatenje posameznih javnih uslužbencev po socialnih omrežjih in na spletni strani, na kateri objavlja svoj blog, saj te informacije pospremi z neprimernimi, neresničnimi in žaljivimi komentarji, s tem pa jasno izkazuje, da zlorablja pravico po ZDIJZ za osebni revanšizem, s čimer posega v pravice drugih in dostojanstvo posameznika. Zaradi ponavljajočih se zahtev za pridobitev podatkov o konkretnih uslužbencih organa, posredovanje informacij javnosti na način, da so informacije izvzete iz konteksta in predstavljene v dvomljivi luči, ima za posledico, da so konkretni uslužbenci postavljeni v položaj, ko se počutijo napadene, ob opravljanju rednega dela in odločanja pa imajo občutek, da jih ima prosilec stalno »pod nadzorom«. Organ se tako sooča s situacijo, da njegovi uslužbenci ne želijo sodelovati v nobenem postopku, povezanim s prosilcem, ker nočejo težav, »vlačenja« po blogih, še zlasti pa ne želijo znancem pojasnjevati prosilčevih obdolžitev. Organ še navaja, da je zahteva za posredovanje plačilnih list problematična tudi zato, ker prosilec pozna strukturo plačilne liste, zato bi lahko iz prekritega dela podatkov sklepal na določene osebne okoliščine (dopust, bolniška, članstvo v sindikatu,…) in bi nato brez dvoma nadaljeval s špekulativnim, šikanoznim in žaljivim pisanjem o javnih uslužbencih, s tem pa bi posegel v njihovo pravico do osebnega dostojanstva. Posamezni podatki, ki jih zahteva, so po zakonu absolutno javni, kar pa ne pomeni, da je javni uslužbenec s tem postal »javna oseba« v smislu bistveno zmanjšanega upravičenega pričakovanja zasebnosti na splošno. Poleg tega mora delodajalec javnega uslužbenca varovati pred šikaniranjem, grožnjami in podobnimi dejanji, ki ogrožajo opravljanje njegovega dela (15. člen Zakona o javnih uslužbencih). Organ navaja še posamezne objave prosilca na blogu, preveril pa je tudi, da prosilec svoje zbirke osebnih podatkov pri IP ni prijavil, podatke pa nedvomno nadalje obdeluje, saj jih objavlja na socialnih omrežjih (Facebook, blog).

Glede podatkov, ki jih je organ v posredovanih dokumentih prekril, pa navaja, da gre za varovane osebne podatke. Iz razloga varstva osebnih podatkov in zaradi koncentracije teh podatkov je zavrnil dostop do posameznih zahtevanih dokumentov v celoti.

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo, v kateri navaja, da se organ neutemeljeno sklicuje na določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Ne strinja se z navedbami organa in ponavlja, da je v odprti demokratični družbi javna in utemeljena strokovna kritika nosilcev javnih pooblastil, z navedbo argumentov in brez žalitev, zaželena in cenjena, saj je odraz delujoče demokracije in svobode govora. To počnejo tudi novinarji, ki jim mora organ prav tako razkrivati informacije javnega značaja. Navaja še, da na svojem blogu vedno korektno objavi celoten dokument, zato ima javnost vedno možnost, da si sama ustvari svoje mnenje o razkriti informaciji, prizadeti posameznik pa ima tudi možnost podati svojo razlago k objavljeni informaciji in da ni prejel še nobenega opozorila od prizadetih posameznikov, da bi bil objavil kaj neresničnega ali žaljivega ter da mora objavo umakniti. Protizakonita je po njegovem mnenju tudi zavrnitev testa osebne primernosti, ki se nanaša nanj, saj je po ZVOP-1 upravičen do vpogleda v informacije, ki se nanašajo nanj osebno, ter neresnična trditev organa, da »izbrana kandidatka do dne izdaje te odločbe še ni sklenila pogodbe o zaposlitvi z MZZ na podlagi sklepa o izbiri«, saj dejansko že dela pri organu. Organ ponovno protizakonito odreka prosilcu dostop do denarnih izplačil javnih uslužbencem, čeprav je razkritje teh informacij privilegirano urejeno v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po njegovem mnenju skuša podpredsednik vlade in predsednik DeSUS pred javnostjo prikriti pomembne informacije v zvezi z izplačili vodstvu organa, uradna oseba, ki je odločala o njegovi zahtevi po ZDIJZ, pa bi se morala izločiti iz postopka.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-15/2016/4 z dne 16. 9. 2016, poslal v odločanje IP. Navaja, da navedba prosilca, da skuša … pred javnostjo prikriti pomembne informacije v zvezi z izplačili vodstvu organa, ne drži, saj je organ te podatke posredoval predsedniku Sindikata slovenskih diplomatov. Ker javni uslužbenci v postopkih po ZDIJZ niso stranke postopka, niso podani izločitveni razlogi. Navaja še, da prosilec na svojem blogu že komentira dokumente, ki jih še ni videl in ne dvomi, da bo prejete dokumente v vsakem primeru interpretiral na način, ki bo ustrezal njegovi vnaprejšnji predstavi in spodbujenim pričakovanjem bralcev njegovega bloga. Prosilec ni novinar, vendar tudi novinarje zavezujejo poklicni standardi, namigovanje, obrekovanje in hujskanje po elektronskih medijih pa po prepričanju organa ni novinarstvo niti žvižgaštvo. Plače javnih uslužbencev so javne zaradi transparentnosti porabe javnih sredstev in namen predmetne določbe ZDIJZ ni spreminjanje javnih uslužbencev v javne osebnosti. Po mnenju organa gre v obravnavanem primeru za prekomeren poseg v utemeljeno pričakovanje zasebnosti javnega uslužbenca, ki ni sorazmeren namenu ZDIJZ in gre iz tega razloga za njeno zlorabo. Prosilec je v preteklosti, in očitno namerava tudi v tem primeru pridobljene informacije uporabiti za ustvarjanje predstave o koruptivnosti in klientelizmu javnih uslužbencev v organu, pri čemer ga vodi osebni in nikakor ne javni interes. Zanemarjanje varstva dostojanstva javnega uslužbenca v imenu nadzora nad porabo javnih sredstev po mnenju organa ni odraz visoke kulture transparentnosti, temveč prepričanja o manjvrednosti javnih uslužbencev in njihovega dela.

Organ je zahtevano dokumentacijo posredoval IP že z odstopom pritožb prosilca zoper odločbi organa št. 090-4/2016/2 z dne 4. 3. 2016 in št. 090-6/2016/2 z dne 25. 3. 2016. Na poziv IP je posredoval organ še elektronsko vabilo … na sestanek MOP in MZZ z dne 13. 4. 2015.

Pritožba je delno utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti. V konkretnem pritožbenem postopku je v delu sporno vprašanje, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, v delu pa, ali gre za javno dostopne podatke, v celoti ali delno.

K 1. točki izreka te odločbe:

IP je ugotovil, da je organ z odločbo št. 090-4/2016/2 z dne 4. 3. 2016 med drugim odločil o zahtevanem zapisniku sestanka MOP in MZZ, z odločbo št. 090-6/2016/2 z dne 25. 3. 2016 pa med drugim tudi o metodologiji … za ocenjevanje kandidatov. Prosilec je zoper navedeni odločbi organa vložil pritožbi, o katerih je IP odločil z odločbo št. 090-78/2016/5 z dne 11. 7. 2016 in s katero je pritožbo prosilca glede teh dokumentov zavrnil.

ZUP v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa:

“Če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.”

Ker je torej o prej navedenih dokumentih, že meritorno odločeno (res iudicata), dejansko stanje ali pravna podlaga pa se ni spremenila, je IP v tem delu izpodbijano odločbo organa odpravil po uradni dolžnosti, pritožbo prosilca v tem delu pa zavrgel (1. točka izreka te odločbe).

K 2. točki izreka te odločbe:

Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja

Organ je ponovno zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje zahtevanih plačilnih list in odredb o določitvi dodatkov na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, torej zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ utemeljuje institut zlorabe pravice z navedbo posameznih primerov, zaradi katerih meni, da prosilec zlorablja pravico dostopa po ZDIJZ. Navaja, da prosilec vlaga zahteve v nasprotju z namenom ZDIJZ, njegov namen je šikaniranje in ustrahovanje javnih uslužbencev, v utemeljitev organ pa navaja zahteve po ZDIJZ, s katerimi je prosilec zahteval pogodbe o zaposlitvi, ocene uspešnosti in plačilne liste za posamezne uslužbence organa, kazenske ovadbe, ki jih je prosilec vložil zoper posamezne uslužbence organa v zvezi z njegovim delovnopravnim sporom, posredovanje peticije Komisiji Državnega zbora za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti zaradi ocene prav dobro, vložitev odškodninske tožbe zaradi diskriminacije na delovnem mestu, pisanja prosilca različnim organom v zvezi z njegovo premestitvijo,....

IP je po preučitvi celotne zadeve ponovno ugotovil, da pravica prosilca zahtevati informacije javnega značaja v obravnavanem primeru ni prišla v konflikt s pravico organa ali tretjih oseb. IP se pri tem sklicuje na obrazložitev odločbe IP št. 090-78/2016/5 z dne 11. 7. 2016 ter ponovno poudarja in dodaja, kot sledi.

Predmet pritožbenega postopka sta zahtevi prosilca z dne 4. 2. 2016 in 26. 2. 2016, torej zahtevi, o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo. IP se do preteklih zahtev prosilca (12 zahtev od avgusta 2012 do septembra 2015, organ jih navaja po datumih) in drugih postopkov, ki jih organ navaja v izpodbijani odločbi, tako posebej ne opredeljuje. Ob tem IP še navaja, da ni pristojen, da bi se opredeljeval do drugih postopkov in primerov, ki jih navaja organ v utemeljitev svoje odločitve na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, in niso predmet zahtev, ki so predmet tega pritožbenega postopka.

Kot je IP navedel že v odločbi št. 090-78/2016/5 z dne 11. 7. 2016 nastane zloraba pravice tedaj, ko subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da s tem ogroža oziroma posega v pravico drugega, torej če hočemo določiti meje pravice tistemu, ki jo je prekoračil, moramo izhajati iz pojma pravice in njene vsebinske opredelitve. ZDIJZ sicer ne določa kriterijev, na podlagi katerih lahko organ zahtevo prosilca ocenjuje kot ravnanje, ki predstavlja zlorabo pravice, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, so se pa za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja.

IP pred nadaljnjo presojo navaja še obrazložitev iz Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-C (v nadaljevanju: Predlog zakona), katerega besedilo je določila Vlada Republike Slovenije na 27. redni seji 3. 10. 2013. Predlagatelj utemeljuje določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ s primeri iz prakse. Konkretno navaja, da se v praksi pojavljajo tudi primeri, ko prosilec prekorači namene pravice dostopa do informacij javnega značaja z izvršitvijo ravnanja, ki predstavlja zlorabo pravice in navaja odločbo IP št. 090-117/2012/3 z dne 29. 6. 2012, kjer je bilo ugotovljeno, da namen prosilca ni bil le dostopati do informacij zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja, temveč nasprotno – prosilec je s svojim načinom vlaganja zahtev organ prekomerno zasipal z delom in hkrati posegel v njegovo dostojanstvo. Iz Predloga zakona tudi jasno izhaja, da je treba kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Iz same obrazložitve predloga določbe, na 50. in 51. strani besedila, predlagatelj zakona navaja tudi »elemente, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice kot npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, prosilec ne sledi lastnim upravičenem interesom, nagajivost, šikaniranje ipd.«. Predlagatelj zakona v tem delu ponovno navaja, da je treba kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, razlagati ozko in v vsakem primeru posebej.

V obravnavanem primeru gre za dve zahtevi, ki se v večjem delu nanašata na plačilne liste javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev, kar pomeni, da gre v tem delu za vsebinsko podobne dokumente in da je presoja dostopnosti v tem delu enaka, pri čemer posebna presoja ni potrebna v delu, ko gre za absolutno javne podatke. Zahtevane plačilne listine posameznikov obsegajo sicer večje število dokumentov, pri posameznih javnih uslužbencih pa le po nekaj strani. Po oceni IP zahtevani dokumenti tako ne predstavljajo posebne obremenitve organa z dodatnim delom, prav tako ni mogoče govoriti o prekomernem številu vlog in dokumentov. Navedeno je IP ugotovil z vpogledom v zahtevane dokumente.

Objektivno torej ni mogoče ugotoviti, da bi obravnavani zahtevi do te mere ovirali delo organa, da ta svojih preostalih nalog ne bi mogel izvajati in zato pravic strank v drugih postopkih ne bi mogel ustrezno zavarovati. Če bi organ potreboval več časa za posredovanje zahtevanih informacij zaradi obsežnosti zahtev in zaradi tega tudi pravic strank v drugih postopkih ne bi mogel ustrezno zavarovati, bi namreč lahko v skladu s 24. členom ZDIJZ podaljšal rok za odločitev še za do 30 dodatnih delovnih dni. Kot je IP navedel že večkrat v svojih odločbah, večje število zahtev in večji obseg zahtevanih dokumentov, ki imata za posledico večji obseg dela organa, sama po sebi še ne pomenita zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (Sodba Upravnega sodišča št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007). Pri tem IP navaja še dejstvo, da organ zaposluje večje število javnih uslužbencev in ima dve uradni osebi za dostop do informacij javnega značaja.

Po mnenju IP v obravnavanem primeru prav tako ne gre za ponavljajoče se vlaganje očitno nedovoljenih in neutemeljenih zahtev z zgolj pavšalnimi navedbami. Pravica po ZDIJZ namreč omogoča dostop do vseh informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga organ v materializirani obliki, razen če so izpolnjeni pogoji, ko posamezne informacije javnega značaja niso prosto dostopne zaradi izjem po ZDIJZ. V zvezi s slednjo navedbo pa je treba poudariti, da predmetni zakon določa absolutno javno dostopnost določenih podatkov, kot so podatki o porabi javnih sredstev in podatki povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). V obravnavanem primeru se namreč zahtevi nanašata tudi na absolutno javne podatke po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar ne v celoti, kar IP pojasnjuje v nadaljevanju. IP tudi ni znano, da bi prosilec te podatke že zahteval in prejel. Zahteva prosilca je torej dovoljena po ZDIJZ in po mnenju IP ni neutemeljena.

Prosilec v zahtevah ne izraža negativnih vrednostnih sodb, ne žali, njegovi zahtevi sta korektni, navajata zahtevane dokumente in obliko posredovanje le-teh, iz njih ne izhajajo nedopustni nameni. Ker se v postopku po ZDIJZ pravica dostopa do informacij javnega značaja presoja erga omnes, torej splošno za kateregakoli prosilca, se pravica presoja neodvisno od znanja, predhodnih informacij in motivov konkretnih prosilcev.

V zvezi z dodatnimi navedbami organa, da so zahteve prosilca šikanoznega značaja, pa IP navaja, da je pri zlorabi pravice potrebna presoja še drugih elementov, ki jih primeroma tudi navaja Predlog zakona. Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 31/08, 35/09, 58/10, 101/10 in 81/13; v nadaljevanju: Uredba) v 18. členu med drugim določa, da mora organ odgovoriti na vse dopise, ki jih prejme v fizični ali elektronski obliki, razen če so šikanoznega značaja. Kot izhaja iz Priporočil Ministrstva za javno upravo za izvajanje določb 18. člena Uredbe št. 020-401/2014/87 z dne 3. 9. 2015 organ ne odgovarja na dopise šikanoznega značaja, s katerim se namerno povzroča neprijetnosti, nevšečnosti ali uporabljajo šikanozna sredstva, torej ne odgovarja na vprašanja, s katerimi se žali človekovo dostojanstvo oziroma poslanstvo upravnega organa. Iz navedenega izhaja, da organ na zahtevi, ki bi bili šikanozni, ne bi bil dolžan odgovoriti in ju obravnavati. Na tem mestu IP ponovno navaja, da sta predmet presoje predmetni zahtevi in ne tudi drugi postopki in primeri, ki jih v svojo utemeljitev odločitve navaja organ.

IP prav tako ne more trditi, da je namen prosilca nagajanje organu in ne nadzor javnosti  z vidika dela organa in porabe javnih sredstev, kot to navaja prosilec. Večji del zahtevanih dokumentov namreč delno obsega osebne podatke, ki so absolutno javno dostopni, prav tako so javno dostopni podatki javnih natečajev, razen varovanih osebnih podatkov.

Ker je IP ugotovil, da zloraba pravice glede zahtevanih plačilnih list in odredb ni podana, je v nadaljevanju ugotavljal obstoj morebitnih izjem od prosto dostopnih informacij po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ, prav tako je z vidika izjem opravil presojo tudi drugih zahtevanih dokumentov. Na podlagi ZDIJZ ima namreč dostop do informacije javnega značaja vsakdo, razen če gre za primere zakonskih izjem, zaradi obstoja katerih lahko organ v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca.

Informacije javnega značaja

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.   organ mora z njo razpolagati,

3.   nahajati se mora v materializirani obliki.

V obravnavanem primeru prav tako ni sporno, da zahtevani dokumenti izvirajo iz delovnega področja organa ter da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki.

Izjeme od prosto dostopnih informacij po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ

Glede na to, da je organ prosilcu zavrnil dostop do posameznih zahtevanih podatkov na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju najprej presojal obstoj te izjeme, nato pa po uradni dolžnosti še morebiten obstoj drugih izjem po ZDIJZ. IP je z vpogledom v dokumente ugotovil, da vsebujejo osebne podatke tudi dokumenti, pri katerih je organ prosilcu zavrnil dostop na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ.

V skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), ki predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, določene v 38. členu Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99; v nadaljevanju: Ustava). Ustava namreč v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.

Na podlagi ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. ZVOP-1 opredeljuje tudi občutljive osebne podatke, in sicer so to podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške, prav tako so občutljivi osebni podatki tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin.

Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1).

Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, v katerega uvrščamo tudi organ, določa 9. člen ZVOP-1:

»(1) Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

(2) Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.«.

Ime in priimek posameznika, njegovo delovno mesto, izobrazba, napredovanja, plača, podpis,…, so nedvomno osebni podatki posameznika, vendar je v zvezi s to izjemo potrebno v obravnavanem primeru, ko gre za javne funkcionarje oziroma javne uslužbence in porabo javnih sredstev, upoštevati še tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. V skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do osebnega podatka dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5 do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Navedena določba ZDIJZ predstavlja zakonsko podlago po prvem odstavku 9. člena ZVOP-1.

V zvezi z navedenim pa je potrebno izhajati iz namena ZDIJZ in določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Izhajajoč iz namena je tako potrebno razlikovati med osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnega funkcionarja oziroma uslužbenca in drugimi osebnimi podatki, ki jih organ kot delodajalec in s tem kot upravljavec vodi o javnem funkcionarju oziroma javnem uslužbencu. Namen določbe 1.  alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je torej v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz opravljanja funkcije javnega funkcionarja oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu.

Pogoje za obstoj varovanega osebnega podatka v skladu z ZVOP-1 tako izpolnjujejo osebni podatki, kot so rojstni podatek (razen letnica rojstva, če je pogoj za zasedbo funkcije), naslov prebivališča, davčna številka, odtegljaji,…, ter druge osebne okoliščine kot so npr. bolniški stalež, izpolnitev pogojev za upokojitev,... Podpisi javnih funkcionarjev oziroma javnih uslužbencev na dokumentih organa so po mnenju IP podatki, ki so povezani s funkcijo oziroma z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, zato se pri teh podatkih upošteva 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Plačilne liste

V zvezi s prej navedenim določbami glede osebnih podatkov fizičnih oseb IP navaja še določbe 38. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – Odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15 in 82/15; v nadaljevanju: ZSPJS), ki ureja javnost plač v javnem sektorju. Prvi odstavek navedenega člena določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo, kar v skladu s petim odstavkom istega člena ne velja za podatke o plačah javnih uslužbencev v obveščevalnih in varnostnih službah. Ne glede na določbo prvega odstavka predmetne določbe so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.

Z vpogledom v plačilne liste je bilo ugotovljeno, da ti vsebujejo, med drugim, podatke o imenu in priimku ter naslovu prejemnika plače, njegovo davčno številko, šifro in naziv delovnega mesta, šifro in naziv uslužbenca, podatke o plačnem razredu delovnega mesta in podatke o plačnem razredu javnega uslužbenca, podatke o skupni delovni dobi, podatke o osnovni plači in odpravi nesorazmerja, podatke o dodatkih, podatke o rednem delu (ure, bruto in neto znesek plače), podatke o nadurah, podatke o prispevkih, olajšavah za dohodnino ter osnovi za davek, podatke o izplačilih povračil za prehrano na delu ter prevoza na delo in z dela, podatke o odtegljajih, podatke o premiji za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, podatke o izplačilu na račun,…

Plača javnega funkcionarja oziroma javnega uslužbenca je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, pri čemer se znesek osnovne plače določi z uvrstitvijo v posamezen plačni razred iz plačne lestvice. (prvi in drugi odstavek 5. člena ZSPJS). Javni uslužbenci so lahko upravičeni do redne delovne uspešnosti, delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela in delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Javnim uslužbencem pripadajo položajni dodatek, dodatek za delovno dobo, dodatek za mentorstvo, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, dodatek za dvojezičnost, dodatki za manj ugodne delovne pogoje, ki niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta, naziva, dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta, naziva in dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času (prvi odstavek 23. člena ZSPJS). Funkcionarjem ne pripadajo dodatki, razen dodatka za delovno dobo (drugi odstavek 23. člena ZSPJS).

Prosilec je med drugim zahteval odredbe o določitvi dodatkov k plači ministra … od nastopa njegove funkcije do vložitve zahteve. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je bil … imenovan za ministra … 10. 2. 2012 (Uradni list RS, št. 11/12). IP glede te zahteve ugotavlja, da so ministri funkcionarji, funkcionarji pa so (kot že navedeno) upravičeni le do dodatka za delovno dobo, ta podatek pa ni prosto dostopen.

Prosilec je zahteval tudi vse odredbe o določitvi dodatkov k plači … od njene premestitve v organ leta 2012 do vložitve zahteve. Organ je posredoval IP sklepe št. 1002-2/2016/2 z dne 1. 2. 2016, št. 100-8/2012/21 z dne 1. 3. 2012, sklepe št. ZKD-1038/12 z dne 31. 8. 2012 ter odredbe za delo preko polnega delovnega časa z dne 28. 2. 2012, 9. 3. 2012, 29. 3. 2012, 24. 4. 2012, 28. 5. 2012, 28. 6. 2012, 25. 7. 2012, 29. 8. 2012, 21. 9. 2012, 25. 10. 2012, 28. 11. 2012, 31. 12. 2012, 29. 1. 2013, 1. 3. 2013, 3. 4. 2013, 24. 4. 2013, 3. 6. 2013, 1. 7. 2013, 18. 7. 2013, 5. 9. 2013, 1. 10. 2013, 30. 10. 2013, 21. 11. 2013, 20. 12. 2013, 20. 1. 2014, 20. 2. 2014, 19. 3. 2014, 24. 4. 2014, 26. 5. 2014, 19. 6. 2014, 24. 7. 2014, 2. 9. 2014, 24. 9. 2014, 28. 10. 2014, 25. 11. 2014, 7. 1. 2014, 26. 1. 2015, 23. 2. 3015, 30. 3. 2015, 5. 5. 2015, 3. 6. 2015, 1. 7. 2015, 1. 7. 2015, 3. 9. 2015, 5. 10. 2015, 2. 11. 2015, 30. 11. 2015, 23. 12. 2015, 27. 1. 2016. Po mnenju IP gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javne uslužbenke in porabo javnih sredstev, zato so javno dostopni, razen varovanih osebnih podatkov (rojstni podatek javne uslužbenke).

V zvezi z navedbami organa, da je prosilcu poznana struktura plačilne liste in bo lahko tako sklepal na določene osebne okoliščine, pa IP navaja, da je struktura plačilne liste javno objavljena kot Priloga 1 k

Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10, 105/10, 45/12, 24/13, 51/13, 12/14, 24/14, 52/14, 59/14, 24/15, 3/16 in 70/16), šifre pa opredeljene v sami uredbi.

Dokumenti v zvezi z javnimi oziroma internimi natečaji

V zvezi z zahtevanimi dokumenti o izbirnem postopku določenega javnega natečaja, ki jih je IP navedel že pri opredelitvi same zahteve prosilca z dne 26. 2. 2016, je IP ugotovil, da je organ to zahtevo prosilca oziroma posamezne dokumente zavrnil, v celoti ali delno, in sicer zaradi izjeme varstva osebnih podatkov.

Kot je IP navedel že večkrat v svojih odločbah, je pri prijavljenih in izbranih kandidatih na podlagi javnih oziroma internih natečajev potrebno upoštevati določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena in 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP se strinja z oceno organa, da v dokumentu št. 1100-25/2015/102 z dne 8. 1. 2016 niso javno dostopni podatki o imenih in priimkih, rezultatih pisnega preverjanja in ocenah po posameznih kriterijih razgovora. Podatki namreč ne predstavljajo osebnih podatkov, ki so absolutno javno dostopni po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Podpisi javnih uslužbencev na koncu tega dokumenta pa so po mnenju IP javno dostopni, ker gre za podatek v zvezi z delovnim razmerjem. Pritožba prosilca se tako zavrne v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke.

V skladu z določbami 3. točke prvega odstavka 6. člena in 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se IP strinja z organom, da prav tako niso javno dostopni rezultati testov osebnostne primernosti za prosilca in za izbrano kandidatko, ki ju je pripravil …, zato je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil.

Prav tako niso javno dostopni osebni podatki avtorja v Pogodbi o stvaritvi avtorskega dela št. 1811-15-800001 in Pogodbi o stvaritvi avtorskega dela št. C1811-16-800002. Organ je dolžan varovane osebne podatke prekriti in zato pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena. Prav tako niso javno dostopni varovani osebni podatki v pogodbi, sklenjeni med … in Veleposlaništvom RS v Ankari, v potrdilu Economic Development Foundation z dne 16. 12. 2015 ter prijavi izbrane kandidatke, kot je to ugotovil že organ v izpodbijani odločbi. Pritožba prosilca se zavrne tudi v tem delu.

Glede navedb prosilca, da je po njegovem mnenju protizakonita zavrnitev testa osebne primernosti, ki se nanaša nanj, saj je po ZVOP-1 upravičen do vpogleda v informacije, ki se nanašajo nanj osebno, IP ponovno navaja, da se dokumenti v postopku po ZDIJZ presojajo z vidika dostopnosti javnosti ne glede na pravni interes prosilca (fizične ali pravne osebe). Navedeno pomeni, da so dokumenti, ki so javno dostopni, dostopni vsem, zato se presojajo s tega vidika in ne z vidika posameznega prosilca.

Prosilec med drugim navaja, da je neresnična trditev organa, da »izbrana kandidatka do dne izdaje te odločbe še ni sklenila pogodbe o zaposlitvi z MZZ na podlagi sklepa o izbiri«, saj dejansko že dela pri organu. V zvezi s tem IP navaja, da je v obravnavanem primeru relevantna sklenitev delovnega razmerja na podlagi sklepa o izbiri predmetnega natečaja in ne na podlagi že obstoječega delovnega razmerja, zato je IP v tem delu sledil argumentom organa.

Elektronsko vabilo na sestanek na temo zaposlovanja, kadrov in premestitev MZZ - MOP z dne 13. 4. 2015

IP je z vpogledom v dokument ugotovil, da gre za vabilo na sestanek … na temo zaposlovanja, kadrov in premestitev na relaciji MZZ – MOP. IP je ugotovil tudi, da dokument obsega varovane osebne podatke, in sicer e-naslov javne uslužbenke, ki je e-sporočilo posredovala, in da njen e-naslov ni javno objavljen na spletni strani delodajalca. Po mnenju IP predstavljajo e-naslovi javnih uslužbencev varovane osebne podatke, ima pa delodajalec podlago v ZVOP-1, da posamezne e-naslove javnih uslužbencev objavi, kot so objavljeni drugi e-naslovi, navedeni v predmetnem vabilu.

V izpodbijani odločbi se organ do tega dokumenta ni posebej opredelil, v odločbi št.  090-4/2016/2 z dne 4. 3. 2016 pa je navedel, da je posredovanje predmetnega vabila zavrnil, ker je organ že posredoval dokument prosilcu kot nasprotni stranki v sodnem postopku, ki ga vodi.

IP je dostopnost tega dokumenta presojal z vidika dostopnosti javnosti po ZDIJZ, in kot že navedeno ugotovil, da vsebuje varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan prekriti, kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe.

Organ drugih izjem ni zatrjeval, prav tako tudi IP po uradni dolžnosti ni ugotovil katere druge izjeme po 5.a ali 6. členu ZDIJZ.

Delni dostop

Na podlagi 7. člena ZDIJZ, v skladu s katerim se zahtevane informacije izločijo iz dokumenta ter se prosilca seznani z vsebino, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije javnega značaja in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, se tako prosilcu omogoči delni dostop do posameznih zahtevanih dokumentov. Pri tem se upošteva tudi Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba). 19 člen Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:

1. na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki,
2. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.

Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe).

Na tej pravni podlagi je prosilcu omogočen delni dostop do posameznih zahtevanih dokumentov.

Glede navedb prosilca, da bi se morala uradna oseba, ki je odločala o zahtevi, izločiti iz postopka, IP navaja, kot sledi. Stališče IP, ki ga potrjuje sodna praksa, je, da javni uslužbenci, katerih osebni podatki so predmet posamezne zahteve za dostop do informacij javnega značaja, v postopkih po ZDIJZ niso stranka postopka, kar v obravnavanem primeru pomeni, da niso podani izločitveni razlogi iz 35. člena ZUP (tako tudi odločba IP št. 090-172/2016). Uradna oseba, ki je izdala izpodbijano odločbo, ni bila stranka postopka (oziroma stranski udeleženec), zato ni podana podlaga, da bi morala postopati po 36. členu ZUP zaradi izločitvenega razloga iz 35. člena ZUP, ki določa, da mora uradna oseba prenehati s kakršnimkoli nadaljnjim delom v zadevi in to sporočiti organu, pristojnemu za odločanje o izločitvi. Ob tem IP še navaja, da ni ugotovil okoliščin, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost uradne osebe. Prosilec je zahteval podatke za ministra organa in šestnajst javnih uslužbencev, odločitev organa pa je za vse enaka.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca v delu ugodil, in v skladu z drugim odstavkom 252. člena ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca zavrnil, ko to izhaja iz točke 3 izreka te določbe, in sicer zaradi varstva osebnih podatkov.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksa (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.