Prosilec - Inšpektorat RS za delo
+ -Številka: 090-124/2013/5
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je zahteval kopijo konkretnega Zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu na Centru za socialno delo Ravne na Koroškem. Organ je dostop do zapisnika v celoti zavrnil, sklicujoč se na izjemo varstva osebnih podatkov in nezmožnost delnega dostopa, svojo odločitev pa je oprl tudi na to, da prosilec ni izkazal pravnega interesa. Pooblaščenec je odpravil odločbo organa in pojasnil, da pravni interes v postopku po ZDIJZ ni relevanten, prav tako se ne sme upoštevati, da so prosilcu nekateri podatki iz zapisnika že znani. Potrebno je presoditi, za posredovanje katerih osebnih podatkov je podana pravna podlaga in za katere ne. V pretežnem delu zapisnika se sicer pojavljajo varovani osebni podatki, vendar je treba prosilcu omogočiti dostop do dela dokumenta, ki se nanaša na delovanje Centra za socialno delo in ugotovitve in ukrepe inšpekcije ter ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.
ODLOČBA:
Številka: 090-124/2013/5
Datum: 18. 7. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 6. 5. 2013 zoper odločbo Inšpektorata RS za delo – Socialna inšpekcija, Parmova 33, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-8/2013 z dne 24. 4. 2013, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 6. 5. 2013 zoper odločbo organa št. 090-8/2013 z dne 24. 4. 2013 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo ali elektronski zapis Zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu na Centru za socialno delo Ravne na Koroškem št. 06185-197/2010 z dne 17. 2. 2011, pri čemer mora prekriti:
- na 1. strani zapisnika: ime, priimek in starostno opredelitev posameznika v prvem odstavku zapisnika;
- na 2. strani zapisnika:
o v 1. alineji, v 3. vrstici: štiri besede, ki sledijo "Na Koroškem o domnevni";
o v 4. alineji: celotno besedilo za številkami dokumentov, ki jih je pregledala inšpektorica (na primer besedilo, ki sledi številki 12011-7/2007 (561/1-7/2007), besedilo, ki sledi številki 12110-3/2007 in tako naprej do konca alineje);
o v 1. in 5. alineji: nazive televizijskih ali časopisnih hiš ter datume objave prispevkov;
- na 3. strani zapisnika, v točki 9:
o ime, priimek in starostno opredelitev posameznika/ce;
o celoten odstavek za besedami "ter posebno varstvo otrok in mladostnikov" in pred besedami "Socialna inšpekcija je na osnovi očitkov";
- na 4. strani zapisnika: celotno besedilo, ki se začne z besedami "Iz spisne dokumentacije, ki jo o zadevi vodi Center za socialno delo" in konča na koncu strani;
- na 5. – 8. strani dokumenta: celotno besedilo strani 5, 6, 7 in 8;
- na 9. strani zapisnika: celotno besedilo, ki se začne z besedami "V zadevi je Okrožno" in konča na koncu strani;
- na 10. – 16. strani dokumenta: celotno besedilo strani 10, 11, 12, 13, 14, 15 in 16;
- na 17. strani zapisnika:
o celotno besedilo prvih dveh odstavkov strani (od začetka strani do točke 9.1);
o ime, priimek in starostno opredelitev posameznika/ce v točki 9.1;
o ime in priimek dveh posameznikov v točki 9.1.1.;
- na 18. strani zapisnika:
o ime, priimek in starostno opredelitev posameznika/ce;
o celotno besedilo točke 9.2.
2. V preostalem delu, v katerem se v skladu s prejšnjo točko prekrijejo varovani osebni podatki, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je 24. 3. 2013 na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja zahteval posredovanje fotokopije ali elektronskega zapisa Zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu na Centru za socialno delo Ravne na Koroškem št. 06185-197/2010 z dne 17. 2. 2011.
Organ je izdal odločbo št. 090-8/2013 z dne 24. 4. 2013, s katero je zavrnil zahtevo prosilca. Navedel je, da ima inšpektor za socialne zadeve v postopku inšpekcijskega nadzora poseben položaj, ki ga določata Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Ur.l. RS, št. 43/2007-UPB1; v nadaljevanju ZIN), Zakon o socialnem varstvu in Pravilnik o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva. ZIN določa pooblastila inšpektorjev za pridobivanje informacij (npr. osebne podatke in opise osebnih stanj posameznikov), do katerih druge osebe, razen če je to z zakonom izrecno predvideno, nimajo dostopa. Organ je poudaril, da so bili v postopku konkretnega inšpekcijskega nadzora obdelani številni osebni podatki posameznikov, ki niso pobudnikovi osebni podatki. Zahtevani inšpekcijski zapisnik vsebuje množico podatkov, ki so značilni za posameznike, ki jih prosilec pozna in bi jih brez težav prepoznal tudi samo po opisu ravnanj teh oseb, njihovih izjav, navedb razmerij ali po položaju in statusu posameznih oseb v upravnih zadevah, ki jih je vodil, tako nadzirani center za socialno delo, kot inšpekcija. Organ je zato ocenil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je še navedel, da v inšpekcijskem nadzoru prosilec ni imel položaja stranke, ni izkazal svojih pravnih koristi kot stranski udeleženec, prav tako inšpekcijski nadzor ni bil izveden na podlagi njegove pobude za izredni inšpekcijski nadzor, zato mu podatkov o ugotovitvah inšpektor ne more posredovati.
Prosilec je zoper navedeno odločbo organa 6. 5. 2013 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da deloma sicer drži, da zapisnik vsebuje množico podatkov osebne narave, vendar so ti podatki povečini danes znani po vsej Sloveniji, nekateri se "valjajo" po spletu, zato ni razloga, da bi jih organ izločal. Prosilec torej ima pravni interes, ki ga je v več dopisih tudi jasno izkazal inšpektorju. Prosilcu ni znano, ali je inšpektor odkril nepravilnosti, ugotovitve inšpekcijskega nadzora pa bi mu pomagale v kazenskem postopku, zato je njegov pravni interes izkazan. Prosilec je navedel, da so v zapisniku osebni podatki, ki so mu poznani, inšpektor pa bi jih iz zapisnika lahko pobrisal, počrnil ali kako drugače prikril, če bi to smatral za potrebno. Prosilec meni, da ima pravico, da se seznani z nepravilnostmi v javnem zavodu in kateri javni uslužbenec jih je zagrešil. Ne nazadnje javni delavci niso predmet varstva osebnih podatkov.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Najprej se mora Pooblaščenec opredeliti do navedb prosilca in organa, ki gredo v smeri izkazovanja oziroma zanikanja pravnega interesa za posredovanje zahtevanega zapisnika. Pravni interes v postopku po ZDIJZ ni potreben in se ga tudi ne sme ugotavljati, saj bi bilo to v nasprotju z načelom iz 1. člena ZDIJZ o splošni veljavnosti zakona za vse prosilce, namreč da ima vsakdo (in ne le kdor izkaže poseben pravni interes) pravico do dostopa do informacij javnega značaja. Pravica do dostopa do informacij javnega značaja je neodvisna od posebnega statusa, potreb ali interesa prosilcev; presoja se po standardu t.i. abstraktnega prosilca oziroma javnosti. Ker se je prosilec v zahtevi z dne 24. 3. 2013 izrecno skliceval na ZDIJZ in je organ o njegovi pravici odločil po določbah tega zakona, mora tudi Pooblaščenec odločati o pravici do dostopa do informacij javnega značaja in ne o kateri drugi pravici, recimo pravicah, ki gredo strankam določenega postopka (kazenskega, civilnega, upravnega, prekrškovnega). Tako se Pooblaščenec ne more opredeljevati do navedb prosilca, da ima do zahtevanega dokumenta pravico, saj ga med drugim potrebuje zaradi kazenskega postopka. Čeprav bi torej prosilec imel kot stranka ali oseba z izkazanim pravnim interesom pravico pridobiti zahtevani zapisnik na drugi pravni podlagi, pa je treba opozoriti, da Pooblaščenec ni drugostopenjski organ pri zavrnitvi pravice do pregledovanja in prepisovanja po 82. členu ZUP ali drugih procesnih predpisih. Prosilec lahko po 82. členu ZUP izkazuje pravni interes in zahteva pregledovanje ali prepisovanje dokumentov spisa, vendar, če organ zavrne to pravico in izda sklep o zavrnitvi, je za reševanje pritožbe pristojen organ, ki je pristojen za nadzor nad organom po določbah ZUP in ne Pooblaščenec.
Po drugi strani je treba odgovoriti na navedbe prosilca, da osebne podatke zaradi svoje osebne povezanosti oz. vpletenosti že pozna. Kot je že bilo pojasnjeno, se v postopku po ZDIJZ ne upošteva posebnega statusa prosilca ali dejstva, da so mu določeni podatki že znani (zaradi osebnega poznanstva, javno dostopnih podatkov iz medijev ali podobno). V postopku po ZDIJZ se namreč presoja dostop do dokumenta kot takega (t.i. erga omnes princip), ki ga lahko zahteva kdorkoli, ne pa dostop konkretnega prosilca do dokumenta. V nadaljevanju bo tako pojasnjena odločitev Pooblaščenca, da se prekrijejo varovani osebni podatki (tudi če so ti že znani prosilcu), saj bi se omogočil enak dostop do dokumenta tudi drugemu prosilcu, ki mu niso znani nobeni podatki primera.
Pooblaščenec pritrjuje stališču organa, da se v zahtevanem zapisniku nahajajo varovani osebni podatki, ki morajo biti zaradi določbe 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ iz zapisnika izločeni. Izjema varstva osebnih podatkov iz citirane določbe ZDIJZ namreč določa, da organ zavrne dostop do informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Navedena določba torej napotuje organ na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; v nadaljevanju ZVOP-1). Ta zakon pa v 1. odstavku 9. členu določa, da se v javnem sektorju, kamor nedvomno sodi tudi organ, osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
Najprej je treba ugotoviti, da za posredovanje imen, priimkov in nazivov delovnega mesta oz. funkcije javnih uslužbencev obstaja pravna podlaga. V 3. odstavku 6. člena ZDIJZ je namreč določeno, da se ne glede na morebitno izjemo od prostega dostopa (npr. izjemo varstva osebnih podatkov) dovoli dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Vsi osebni podatki javnih uslužbencev na zahtevanem zapisniku torej predstavljajo prosto dostopne informacije.
Nadalje pa je Pooblaščenec ugotovil, da za posredovanje osebnih podatkov posameznikov, ki niso javni uslužbenci, ne obstaja ustrezna pravna podlaga. Ker določbe katerega od zakonov, ki bi predstavljale pravno podlago za posredovanje takšnih osebnih podatkov, ni mogoče najti, je treba zaključiti, da je izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ nedvomno podana, organ pa je pravilno ugotovil, da bi razkritje osebnih podatkov posameznikov, ki niso javni uslužbenci, pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Kot je že bilo pojasnjeno, pri ugotavljanju možnosti dostopa do zahtevanega dokumenta ni mogoče upoštevati, da so prosilcu nekateri osebni podatki že znani, prav tako pa ni mogoče upoštevati, da je javnost že seznanjena z marsikaterimi osebnimi podatki in navedbami iz odmevnega primera, saj to samo po sebi ne daje pravne podlage (ki mora biti v zakonu!) za posredovanje osebnih podatkov.
Pojem osebni podatek je opredeljen v 1. točki 6. člena ZVOP-1. To je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik (2. točka 6. člena ZVOP-1) pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Glede na te opredelitve pojmov je treba ugotoviti, da se v zapisniku pojavljajo osebni podatki določljivih posameznikov, pri čemer določeni deli zapisnika predstavljajo samo osebne podatke posameznikov (predvsem deli, v katerih so opisane razmere v konkretni družini in način obravnave te družine s strani institucij).
Ne glede na navedeno pa je Pooblaščenec ob pregledu zahtevanega zapisnika ugotovil, da organ ni preizkusil možnosti prekritja varovanih osebnih podatkov in posredovanja preostalega dela dokumenta. 7. člen ZDIJZ namreč opredeljuje t.i. institut delnega dostopa, po katerem mora organ izloči informacije, ki predstavljajo katero od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, in seznani prosilca s preostalo vsebino dokumenta, če je takšne varovane podatke mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi organ sploh preizkusil možnost delnega dostopa, temveč je predvsem ugotavljal, da prosilec nima pravne podlage ali pravnega interesa za to, da bi ga inšpektor obvestil o ugotovitvah postopka ali da bi mu posredoval inšpekcijski zapisnik.
Pooblaščenec je ugotovil, da je v konkretnem primeru iz dokumenta vsekakor možno izločiti podatke, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, prosilcu pa omogočiti seznanitev s preostalim delom dokumenta. Ob prekritju varovanih osebnih podatkov namreč v zapisniku ostanejo le še podatki, ki govorijo o delovanju nadzorovanega centra za socialno delo, strokovnega osebja oz. javnih uslužbencev, socialne inšpektorice oziroma Socialne inšpekcije na splošno.
Organ je torej napačno uporabil pravni predpis, in sicer določbo 7. člena ZDIJZ v povezavi s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Zato je Pooblaščenec, skladno s 1. odstavkom 252. člena ZUP, odpravil odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam reši zadevo. Pooblaščenec je odločil, da mora organ prosilcu posredovati Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem pregledu na Centru za socialno delo Ravne na Koroškem št. 06185-197/2010 z dne 17. 2. 2011, pri tem pa mora prekriti podatke, ki določajo posameznike ali jih je na podlagi teh podatkov mogoče določiti, in sicer:
- na 1. strani zapisnika: ime, priimek in starostno opredelitev posameznika v prvem odstavku zapisnika;
- na 2. strani zapisnika:
o v 1. alineji, v 3. vrstici: štiri besede, ki sledijo "Na Koroškem o domnevni";
o v 4. alineji: celotno besedilo za številkami dokumentov, ki jih je pregledala inšpektorica (na primer besedilo, ki sledi številki 12011-7/2007 (561/1-7/2007), besedilo, ki sledi številki 12110-3/2007 in tako naprej do konca alineje);
o v 1. in 5. alineji: nazive televizijskih ali časopisnih hiš ter datume objave prispevkov;
- na 3. strani zapisnika, v točki 9:
o ime, priimek in starostno opredelitev posameznika/ce;
o celoten odstavek za besedam "ter posebno varstvo otrok in mladostnikov" in pred besedami "Socialna inšpekcija je na osnovi očitkov";
- na 4. strani zapisnika: celotno besedilo, ki se začne z besedami "Iz spisne dokumentacije, ki jo o zadevi vodi Center za socialno delo" in konča na koncu strani;
- na 5. – 8. strani dokumenta: celotno besedilo strani 5, 6, 7 in 8;
- na 9. strani zapisnika: celotno besedilo, ki se začne z besedami "V zadevi je Okrožno" in konča na koncu strani;
- na 10. – 16. strani dokumenta: celotno besedilo strani 10, 11, 12, 13, 14, 15 in 16;
- na 17. strani zapisnika:
o celotno besedilo prvih dveh odstavkov strani (od začetka strani do točke 9.1);
o ime, priimek in starostno opredelitev posameznika/ce v točki 9.1;
o ime in priimek dveh posameznikov v točki 9.1.1.;
- na 18. strani zapisnika:
o ime, priimek in starostno opredelitev posameznika/ce;
o celotno besedilo točke 9.2.
Opisane osebne podatke oziroma dele zapisnika, ki predstavljajo osebne podatke posameznikov in za njihovo posredovanje ni pravne podlage, mora torej organ prekriti, s preostalim delom zapisnika pa mora v obliki fotokopije ali elektronskega zapisa seznaniti prosilca. Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preveril tudi, ali se v zahtevanem dokumentu nahajajo tudi drugi podatki, ki predstavljajo katero izmed ostalih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja in ugotovil, da druge izjeme niso podane.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba delno utemeljena, saj je organ v postopku odločanja na prvi stopnji napačno uporabil določbe materialnega prava, in sicer določbo 7. člena ZDIJZ v povezavi s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Skladno z določbo 1. odstavka 252. člena je zato Pooblaščenec odpravil odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam rešil zadevo - organu je naložil, da najkasneje v roku 31 dni od prejema drugostopenjske odločbe prosilcu posreduje fotokopijo ali elektronski zapis dokumenta, navedenega v izreku te odločbe, pri čemer mora prekriti varovane osebne podatke.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka