Prosilka zoper odločbo Upravne enote Radovljica
+ -Številka: 020-63/2004/8
Kategorije: Varstvo upravnega postopka
Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenka), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03, v nadaljevanju: ZDIJZ) o pritožbi …………(v nadaljevanju: prosilka), zoper odločbo Upravne enote Radovljica, Gorenjska c. 18, 4240 Radovljica (v nadaljevanju: organ), opr. št. 072-001/2004, z dne 15.12.2004, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja, na podlagi 1.odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00,52/02, 73/04, v nadaljevanju: ZUP) naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je prosilki dolžan v roku 15 dni v obliki fotokopije posredovati gradbeno dovoljenje, izdano lastniku nepremičnine Zagoriška 24 in 26, na parcelah št. 67, 68, 70, 71/1 in 72/4 k.o. Želeče na Bledu, v skladu z Uredbo o višini stroškov posredovanja informacij javnega značaja tako, da zabriše osebna imena oseb, navedena na zadnji strani pod »Vročitev obvezno osebno«.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 20.10.2004 od organa zahtevala fotokopijo gradbenega dovoljenja, izdanega lastniku nepremičnine Zagoriška 24 in 26, na parcelah št. 67, 68, 70, 71/1 in 72/4 k.o. Želeče na Bledu, in sicer zaradi dejstva, da je investitor fizično zaprl javno cesto s parcele št. 1151/3 k.o. Želeče. Prosilka je zatrdila, da je izkazala tudi pravni interes kot svetnica Liste za ljudi in prostor v občinskem svetu Občine Bled – 39. člen Ustave Republike Slovenije in na osnovi 4. člena ZDIJZ. Prosilka je zahtevo dodatno utemeljila s tem, da je občinski svet Občine Bled na 7. seji v septembru 2003 obravnaval predlog odkupa omenjene javne ceste 1151/3 k.o. Želeče in je bil predlog tako s strani Odbora za prostor in varstvo okolja kot Občinskega sveta zavrnjen.
Organ je dne 27.10.2004 prosilki poslal dopis št. 35001-1/2004, v katerem ji je sporočil, da je dne 23.09.2004 investitorju Gaja Commerce d.o.o., Ljubljana, izdal gradbeno dovoljenje št. 35101-035/2004-31 za rušenje obstoječih domačij, rušenje opornega zidu, nadomestno gradnjo stanovanjsko-apartmajsko-poslovnega objekta in stanovanjsko-apartmajskega objekta ter izvedbo novega cestnega priključka, na zemljišču s parc. št. 67, 68, 70, 71/1 in 72/4 k.o. Želeče na Bledu. Navedeno gradbeno dovoljenje ni bilo dano za zaporo javne ceste s parc. št. 1151/3 k.o. Želeče. Dovoljenje za zaporo javne ceste izdaja občina. Kot je bilo prosilki pojasnjeno v telefonskem razgovoru dne 22.10.2004, ji fotokopije izdanega gradbenega dovoljenja organ ne more posredovati, saj ni izkazala pravnega interesa. Organ je še dodal, da bo fotokopijo gradbenega dovoljenja posredoval občini, če jo bo na predlog svetnice občinskega sveta zahtevala Občina Bled.
Prosilka je dne 28.10.2004 na občinski upravi Občine Bled zahtevala gradbeno dovoljenje.
Občina Bled je dne 02.11.2004 prosilki poslala dopis št. 03206-2/04, v katerem je navedla, da fotokopije ne more posredovati, saj Poslovnik občinskega sveta Občine Bled predvideva le vpogled v spise in gradiva pri pristojnih organih občinske uprave. Poslovnik občinskega sveta Občine Bled določa naslednje: član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor uprave na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Dopis organa ne govori o tem, da bi morala občina prosilki priskrbeti fotokopije gradbenega dovoljenja, ampak le o tem, da bo fotokopija v primeru zahteve Občine Bled na predlog svetnice posredovana Občini.
Občina Bled je vlogo prosilke štela kot vlogo za vpogled, zato je le-tej predlagala, naj se z ustreznimi občinskimi službami dogovori za termin vpogleda.
Prosilka je dne 16.11.2004 na organ naslovila zahtevek za izdajo odločbe o zavrnitvi vpogleda oziroma fotokopiranja dokumentarnega gradiva, v katerem je navedla, da je kot občinska svetnica pravni interes izkazala na osnovi ZDIJZ, zato uveljavlja zahtevek za odločbo o zavrnitvi vpogleda oziroma fotokopiranja dokumentarnega gradiva.
Dne 09.12.2004 je prosilka pri Pooblaščenki vložila pritožbo zaradi molka organa. V pritožbi je navedla, da od organa ni prejela odgovora na zahtevek za odločbo o zavrnitvi dostopa do informacije javnega značaja. Prosilka meni, da bi skladno s 4. členom ZDIJZ zahtevani dokument morala prejeti. Pooblaščenko je še obvestila, da ji tudi matična občina ni hotela izdati fotokopije želenega dokumenta, ampak ji je omogočila samo vpogled. Prosilka predvideva, da bi ji na podlagi dopisa organa št. 35001-1/2004 z dne 27.10.2004 dokument lahko tudi uradno posredovali.
Organ je dne 15.12.2004 izdal odločbo št. 072-001/2004, s katero je prosilki zavrnil zahtevo za dostop do fotokopije zahtevanega dokumenta. V njej je zapisal, da se za vprašanja postopka po ZDIJZ uporablja ta zakon, za vprašanja, ki niso urejena po tem zakonu, pa se uporablja ZUP. ZUP v 3. členu določa, da so posamezna vprašanja upravnega postopka lahko za določeno upravno področje v posebnem zakonu drugače urejena, kot so urejena v ZDIJZ, če je za postopanje na takšnem upravnem področju to potrebno. Organ je navedel, da gre v tem primeru za subsidiarno uporabo ZUP. Dodal je še, da s posebnimi zakoni ni dovoljeno drugače urejati temeljnih načel, ker ta zagotavljajo nujna enotna procesna jamstva, razen, če je v posameznem temeljnem načelu določena utemeljena izjema. Prav tako poseben upravni postopek ne more toliko poenostaviti ugotovitvenega in dokaznega postopka, da ne bi več zagotavljal možnosti učinkovitega varstva pravic, skladno z zakonskimi načeli, z njimi tudi ni dopustno toliko skrčiti izrednih pravnih sredstev, da bi bila na določenem področju podana očitna neenakost strank glede na postopke, ki tečejo po ZUP. Temeljna načela so osnovna in nujna procesna jamstva stranki in ključne obveznosti organa do stranke. Organ je navedel 62. člen Zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS, 110/02 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZGO-1), ki določa, kdo so lahko stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Citiral je še 69. člen ZGO-1, ki določa, kdaj se gradbeno dovoljenje vroči investitorju in drugim strankam v postopku. Po mnenju organa sta zgolj ta dva člena pravna podlaga za to, komu se gradbeno dovoljenje lahko pošlje in komu ne, saj taksativno določata stranke v postopku. Zato organ meni, da se konkretnega gradbenega dovoljenja ne more posredovati katerikoli stranki. Vročitev gradbenega dovoljenja prosilki bi pomenila tudi dovolitev vpogleda v projektno dokumentacijo, ki je z gradbenim dovoljenjem potrjena. V projektni dokumentaciji pa se nahajajo dokazila, ki predstavljajo osebne podatke, poslovno tajnost, oz. razkrivajo podatke, ki so pomembni za varovanje objekta. Ker organ razpolaga le z enim – originalnim izvodom projektne dokumentacije, bi dovolitev vpogleda pomenila, da mora organ vso projektno dokumentacijo kopirati (na lastne stroške), prekriti osebne podatke oz. podatke, ki predstavljajo poslovno tajnost, ter podatke, ki se nanašajo na varovanje objekta, in šele nato dovoliti vpogled. Vse to pa za upravni organ pomeni veliko dodatnega dela ter stroške.
Po mnenju organa je prosilka dne 27.11.2004 dobila informacijo javnega značaja v skladu z ZDIJZ, njeno ponovno zahtevo za izročitev gradbenega dovoljenja pa je potrebno zavrniti. Eno temeljnih načel ZUP je tudi varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi, ki zavezujeta organe, da morajo omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavljajo svoje pravice. Pri tem organ mora skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. Namen ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov in omogočiti uresničevanje pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Prav zaradi tega razloga je organ prosilki ugodil in ji posredoval informacijo javnega značaja. Z njo je bila obveščena glede izdaje gradbenega dovoljenja. Po mnenju organa pa namen ZDIJZ ni v tem, da bi prosilci na njegovi osnovi lahko pridobili tudi konkreten akt, izdan v konkretni upravni zadevi. S tem bi bila izničena določba ZUP, da je za vpogled v spis potrebno izkazati pravno korist, to je neposredno na zakon ali drug predpis oprto osebno korist, kršeno pa bi bilo tudi eno temeljnih načel ZUP, načelo varstva pravice strank. Zato je organ zahtevo prosilke zavrnil.
Na zavrnilno odločbo se je prosilka pritožila dne 27.12.2004. Zapisala je, da se z razlogi za zavrnitev ne strinja in se ponovno sklicuje na to, da je kot občinska svetnica izkazala zakoniti pravni interes za pridobitev obravnavanega dokumenta.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenka najprej opozarja, da v skladu z ZDIJZ prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa za dostop do informacije javnega značaja. V 3. odstavku 17. člena ZDIJZ je namreč določeno, da prosilcu zahteve ni treba pravno utemeljiti. Pravni interes torej za odločitev v tej zadevi ni relevanten. V skladu z načelom prostega dostopa (prim. 5.čl. ZDIJZ) pridobitev dokumenta, za katerega prosilec navaja, da je informacija javnega značaja, tudi ni vezana na položaj ali kakršnokoli lastnost stranke oziroma prosilca. Informacije javnega značaja so namreč prosto dostopne vsem fizičnim in pravnim osebam. Navedba, da je prosilka mestna svetnica, torej prav tako ni pomembna za obravnavano zadevo.
Bistven element presoje je torej zgolj ta, ali gre za informacijo javnega značaja ali ne.
Pooblaščenka opozarja, da se zgolj pri treh skupinah dokumentov dostop do informacije javnega značaja lahko zavrne. To so kot prvo tiste informacije, ki po svoji vsebini sploh niso informacije javnega značaja (zasebna zdravstvena kartica, potni list, zasebna pošta na službenem elektronskem naslovu…). V drugi skupini gre za dokumente, ki sicer po vsebini predstavljajo informacijo javnega značaja, vendar so zaradi drugih razlogov iz tega splošnega režima vnaprej izvzeti (t.i. izključitve). V starejših ureditvah drugih držav je zakonodajalec večkrat določil apriorno izključitev določenih informacij javnega značaja od splošnega dostopa za določene organe, predvsem varnostno-obveščevalne službe, ali pa je izključil določeno vrsto informacij. ZDIJZ ni uvedel nobene izključitve in je sledil trendu razvoja prava dostopa do informacij javnega značaja, da je potrebno vsak dokument oziroma informacijo presojati posebej, oziroma da v osnovi vse informacije veljajo za javno dostopne. V tretji vrsti niso prosto dostopni tudi tisti dokumenti, ki predstavljajo izjeme od javnosti v skladu s 6. členom ZDIJZ.
Pooblaščenka poudarja, da ni nobenega dvoma, da upravne odločbe so informacije javnega značaja. Med upravne odločbe sodijo tudi gradbena dovoljenja. To izhaja iz opredelitve informacije javnega značaja, ki je zapisana v določbi 4. člena ZDIJZ. Po tej definiciji je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva. V 2. členu, 6. točki ZGO-1, je določeno: »Gradbeno dovoljenje je odločba, s katero pristojni upravni organ po ugotovitvi, da je nameravana gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, da bo zgrajeni ali rekonstruirani objekt izpolnjeval bistvene zahteve in da z nameravano gradnjo ne bodo prizadete pravice tretjih in javna korist, dovoli takšno gradnjo in s katero predpiše konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati.«
Bistveni element navedene pravne določbe je, da gre za odločbo, ki jo izda pristojni (državni – op. Pooblaščenke) organ. Ta pa mora ves čas poteka postopka paziti na to, da ne bodo prizadete pravice tretjih in javna korist. To brez dvoma pomeni, da pristojni organ odloča v imenu vseh državljanov Republike Slovenije in da mora postopek izdaje dovoljenja slediti tudi zaščiti javne koristi. Pojem javnega interesa je imanenten vsakemu upravnemu postopku, v katerem se odloča o upravni zadevi. Upravna zadeva je namreč v skladu z 2.odst. 3.čl. ZUP vsaka zadeva, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari.
Po določbi 43. člen ZUP mora sicer oseba, ki se želi udeleževati postopka, izkazati pravni interes. Pravni interes pa izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Pravna korist pa je le neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. V četrtem odstavku 43. člena (ta člen velja od uveljavitve ZUP-C) je določeno še, da mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes. Ta člen je potrebno omeniti le zato, ker ima zapisano definicijo pravnega interesa, ki pa za postopke po ZDIJZ, kot je bilo že obrazloženo, nimajo nobenega pomena. Na ta določila ZUP-a torej ZDJIZ ne posega. Namen ZDIJZ namreč ni v predpisovanju, kdo je lahko udeležen v upravnem postopku, ki ni voden na podlagi zahteve po ZDIJZ. ZDIJZ namreč vsebuje materialne in procesne določbe, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja. Te pa so seveda lahko nastale tudi v določenem upravnem postopku. Potrebno je torej ločiti sam postopek izdaje gradbenega dovoljenja, kjer so v postopku udeležene zainteresirane stranke za pridobitev le- tega, in pa postopke, ki se začnejo na podlagi ZDIJZ. Zahteva po ZDIJZ se lahko vloži tudi med samim potekom postopka izdaje gradbenega dovoljenja, saj ZUP nikjer ne določa, da so takšni postopki per se zaprti za javnost. V 155. in 156. členu ZUP je celo izrecno določeno, kdaj lahko uradna oseba, ko se odloči za ustno obravnavo, postopek za javnost zapre. Res je, da velika večina postopkov poteka po skrajšanem ugotovitvenem postopku, brez navzočnosti strank in pisno. Kljub temu lahko vsakdo, ne zgolj stranka v postopku, na podlagi ZDIJZ zahteva vpogled v dokumente ali fotokopije ali elektronski zapis dokumentov med samim potekom postopka (tako upravnih kot tudi sodnih postopkov). V 6. členu ZDIJZ, ki določa izjeme od dostopa do javnih informacij, je med izjemami, ko organ prosilcu lahko zavrne dostop do dokumenta, v 8. točki zapisano tudi to, da organ zavrne dostop, če gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. ZDIJZ v tej točki in še nekaterih drugih vpeljuje v postopek dostopa t.i. škodni (harm) test. To pa pomeni, da mora organ prve stopnje (in na drugi stopnji tudi Pooblaščenka) pretehtati, kdaj bi razkritje neke informacije lahko škodovalo izvedbi samega postopka. Te točke 6. člena torej ne moremo tolmačiti zgolj tako, da se dostop kar a priori zavrne, temveč zgolj tako, da je treba pretehtati možnost odobritve dostopa in morebitne škodljive posledice na postopek, ki bi nastale z razkritjem dokumenta. Če škodni test pripelje do ugotovitve, da nek podatek ne bo škodoval izvedbi postopka, potem ni pravne podlage za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja. Na podlagi 8.tč. 6.čl. ZDIJZ se dostop do nekega dokumenta po izvedbi škodnega testa lahko v celoti zavrne zgolj v času, ko sam postopek še traja, ko gradbeno dovoljenje še ni dokončno. Vedno pa mora organ pri zavrnitvi seveda paziti še na ostale izjeme do dostopa, ki jih definira 6. člen. Največkrat zaradi prisotnosti drugih izjem pride v poštev t.i. delni dostop, ki ga opisuje 7. člen ZDIJZ.
Ko odločba postane dokončna in je upravni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja zaključen, pa je razlogov za zavrnitev dostopa do javne informacije bistveno manj. Po tem je pri obravnavi zahteve po ZDIJZ potrebno upoštevati zgolj še varstvo osebnih podatkov, ki se nahajajo v posamezni odločbi oz. spisu (starost, naslov nosilca dovoljenja, ime in priimek, morebitno poslovno skrivnost ali tajni podatek v posamezni odločbi, davčno tajnost, izjeme, ki jih določa zakon, ki ureja dejavnost državne statistike), in še nekaj drugih točk. Potrebno se je zavedati, da se podatek za tajnega lahko določi le na podlagi Zakona o tajnih podatkih, pri poslovnih skrivnostih pa moramo upoštevati vidike, ki jih obravnava Zakon o gospodarskih družbah. Sama 8. točka 6. člena ZDIJZ pa po pravnomočni odločbi, po koncu postopka, ne pride več v poštev.
Nenazadnje je treba poudariti, da je novi ZUP-C odpravil nejasnosti v zvezi s pravnim interesom, saj je v 82. členu jasno razmejil pravico vpogleda v spis in zahtevo za dostop do informacije javnega značaja na podlagi ZDIJZ. 2. odstavek 82. člena novega ZUP (pred novelo je imel popolnoma identično določbo), pravi, da ima pravico pregledovati dokumente poleg stranke v postopku in stranskega udeleženca tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. V tem primeru gre za postopek, ki še ni končan in takšna oseba, ki pravno korist izkaže, ima pravico vpogleda v celoten spis, brez izjem.
ZGO-1 pa v 62. členu zelo natančno določa, kdo so stranke v postopku, in v 64. členu postopek, po katerem se lahko vanj vključijo še druge osebe. V 69. členu ZGO je predpisano, da se odločba, izdana v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, vroči investitorju in drugim strankam v postopku ter pošlje vsem pristojnim soglasodajalcem, ki so dali soglasje, pristojnemu upravnemu organu za prostorske zadeve tiste občine, na katere območju naj bi se izvedla gradnja, ter pristojnemu gradbenemu inšpektorju. Sklicevanje na ta člen v postopkih po ZDIJZ je napačno, saj ta člen določa zgolj vročanje odločbe strankam v postopku, ki še ni končan, saj imajo le-te na voljo še pravna sredstva (70. člen ZGO-1), preden odločba o izdaji gradbenega dovoljenja postane dokončna. 69. člen ZGO-1 se v postopku z zahtevo po ZDIJZ ne more uporabiti, saj je potrebno morebitno zavrnitev presojati le z vidika izjem, ki jih določa 6. člen ZDIJZ ali kot lex specialis kakšen drug zakon, ki govori o dostopu do javnih dokumentov oz. uzakoni izjemo od dostopa v skladu z ZDIJZ.
Skupaj z določili ZDIJZ, ko gre za dokumente (odločbe), nastale v upravnem postopku, pa je sedaj potrebno brati tudi novi 82. člen ZUP, ki je dostop uskladil z ZDIJZ. 82. člen v 3. odstavku pravi, da v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, lahko, ne glede na določbe tega zakona, vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih upravnih zadevah.
ZUP torej v tem členu napoti na ZDIJZ, če in ko organ presodi, da lahko gre za informacijo javnega značaja.
Organ se v odločbi sklicuje tudi na to, da konkretnega gradbenega dovoljenja ne more posredovati katerikoli stranki, saj bi to posledično pomenilo tudi dovolitev vpogleda v projektno dokumentacijo, ki je z gradbenim dovoljenjem potrjena, in da se tam nahajajo dokazila, ki vsebujejo osebne podatke in poslovno skrivnost. Pooblaščenka poudarja, da se v tem konkretnem primeru tako zahteva kot tudi pritožba nanašata zgolj na gradbeno dovoljenje, zato se je tudi njena presoja omejila le na gradbeno dovoljenje in ni zajela tudi vpogleda v projektno dokumentacijo. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja v konkretni zadevi je torej že končan in je gradbeno dovoljenje dokončno.
Pooblaščenka ocenjuje, da gradbeno dovoljenje kot upravna odločba ne more predstavljati dokumenta, ki bi lahko bil v celoti označen za poslovno skrivnost; niti ne vsebuje toliko osebnih podatkov, da bi dostop do njega lahko bil v celoti zavrnjen. Osebni podatek je po 1.tč. 6.čl. ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Ob tem je treba opozoriti, da je vsaka razlaga odnosa med ZDIJZ in ZVOP-1 neločljivo povezana s tehtanjem vrednot, ki jih oba zakona varujeta. V skladu s 1.čl. ZVOP-1 se s tem zakonom med drugim preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov.
V določbi 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, št. 29/94, št. 45/94, št. 82/94, št. 20/98, št. 32/98, št. 37/98, št. 84/98, št. 6/99, št. 54/99, št. 31/00, št. 36/00, št. 45/01, št. 59/01, št. 50/02 in št. 93/02; v nadaljevanju: ZGD) je opredeljena poslovna skrivnost kot podatek, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD).
V tem konkretnem primeru je bilo gradbeno dovoljenje izdano pravni osebi, ki pravic iz naslova varstva osebnih podatkov nima. Osebni podatek je namreč le podatek, ki se nanaša na posameznika; posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba (1.in 2.tč. 6.čl. ZVOP-1). Prav tako ime in priimek uradnega zastopnika, v tem primeru direktorice družbe, ni varovan osebni podatek, saj je prosto dostopen v Sodnem registru. Tudi imena in priimki odgovornih projektantov niso varovani osebni podatki, saj so prosto dostopni na spletni strani Inženirske zbornice Slovenije za gradbene, strojne in elektroinženirje. Pooblaščenka je za odgovorne projektante, navedene:
• na 1. strani obravnavanega gradbenega dovoljenja v 4. odstavku, druga alineja,
• na 2. strani, prva alineja in
• na 2. strani, druga alineja
preko iskalnika, ki omogoča iskanje po imenih in priimkih, preverila obstoj njihovih licenc na spletnem naslovu http://www.izs.si/imeniki/. Za vse tri je ugotovila, da so identični podatki kot v obravnavanem gradbenem dovoljenju objavljeni tudi v imeniku na spletni strani.
Tudi Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije ima na svoji spletni strani (http://www.arhiforum.com) imenik inženirjev prosto dostopen. Zbornica na spletni strani obvešča uporabnike imenika, da le-ta ni ažuriran, ker pripravljajo novo elektronsko inačico. Odgovornega projektanta, ki je naveden v 4. odstavku na 1. strani in še v 1. alineji tega odstavka obravnavanega gradbenega dovoljenja, sicer Pooblaščenka v imeniku inženirjev ni našla, a javnost tega podatka zagotavlja 124. člen ZGO-1, ki govori o zbiranju podatkov in javnosti imenika. Javnost podatkov zagotavlja 2. odstavek te določbe, ki govori o tem, da ima vsakdo pravico pridobiti podatke, a samo o tem, ali je posameznik vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Pri odgovornem projektantu, navedenem v 4. odstavku na strani 1 obravnavanega gradbenega dovoljenja, so navedeni zgolj ti podatki, ki dokazujejo, da je vpisan v imenik. Na podlagi ugotovljenega jih iz dokumenta ni potrebno črtati.
Pooblaščenka je ugotovila še, da je na zadnji strani obravnavanega gradbenega dokumenta v rubriki »Vročiti obvezno osebno« potrebno prečrtati imena in priimke treh fizičnih oseb, prav tako tudi njihove naslove. Te tri fizične osebe imajo pravico do varstva osebnih podatkov, saj v tem konkretnem upravnem postopku ne prevlada javni interes vedeti, kdo so bili stranski udeleženci tega postopka.
Na podlagi ugotovljenega mora organ iz dokumenta izločiti le tiste dele, ki vsebujejo podatke, ki predstavljajo upravičeno izjemo v skladu s 6. členom ZDIJZ. Prosilki se mora zagotoviti delni dostop. 7. člen ZDIJZ določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjeme iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter prosilca seznani z vsebino preostalega dokumenta.
Pooblaščenka ob tem izrecno opozarja, da mora organ omogočiti posredovanje fotokopij zahtevane informacije javnega značaja v skladu s 16. členom Uredbe o posredovanju informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03; v nadaljevanju: Uredba). Uredba določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
1. fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki,
2. zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Ugotoviti je potrebno, da je informacije, ki pomenijo izjemo v skladu s 6. členom ZDIJZ, mogoče izločiti iz dokumenta, saj informacije oziroma podatka ni mogoče natančno razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Organ mora zato posredovati dokument v obliki fotokopije z zabrisanimi podatki, ki predstavljajo zgoraj opisane izjeme, kot izhaja iz 2.tč. izreka te odločbe.
Na podlagi navedena je Pooblaščenka ugotovila, da je organ napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je odločil o zahtevi. Iz tega razloga je Pooblaščenka pritožbi ugodila in na podlagi 1.odst. 252.čl. ZUP odločbo organa odpravila in sama rešila stvar tako, da je zahtevi prosilca delno ugodila, kot izhaja iz 2.tč. izreka te odločbe.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče. Tožba se lahko pošlje po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri sodišču. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.