prosilec - Občina Trbovlje

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je prosilcu zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije zaradi neobstoja dokumentov. IP je v postopku ugotavljanja, ali organ razpolaga z dokumenti, ki so bili predmet pritožbe prosilke ugotovil, da je organ prosilki tako v izpodbijani odločbi kot dodatno s pojasnilom obširno pojasnil razloge za neobstoj dokumentov, v zvezi z zahtevo prosilke. S tega razloga IP ni ugotovil razumnih razlogov, s katerimi bi podvomil v resničnost navedb organa, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki so bile predmet zahteve prosilke. IP je zato sledil utemeljitvi organa, da s predmetnimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki in pritožbo prosilke v celoti zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-104/2021/4

Datum: 6. 5. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 18. 3. 2021, zoper odločbo Občine Trbovlje, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje (v nadaljevanju organ), št. 090-5/2021-6 z dne 8. 3. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 18. 3. 2021 zoper odločbo Občine Trbovlje, št. 090-5/2021-6 z dne 8. 3. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 13. 1. 2021 na podlagi ZDIJZ na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri navaja, da je v postopku sprejetja Odloka o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev Občine Trbovlje (v nadaljevanju PUP) znana oseba za svoj interes predlagala spremembo namembnosti zemljišča iz gradbene parcele v kmetijsko zemljišče. Prosilka navaja, da gre za zemljišči na k.o. … par. št. …, 319 m² in …, 400 m². Pri služnostni parceli …, pa naj bi ta oseba spregledala, da bi tudi v tem delu parcele predlagala spremembo in je tako še vedno opredeljena kot gradbena parcela. Ker naj bi zaradi navedenega nastale posledice za kupca, je prosilka organ pozvala, da posreduje informacijo; kdo je spremembo predlagal - poimensko in s kakšnim razlogom. Prosilka je v svoji zahtevi dodatno navedla, da 800m² zemljišča ne more predstavljati »hudo potrebo« po spremembi statusa zemljišča, glede na to, da je bilo to zemljišče namenjeno stanovanjski gradnji.

Organ je z odločbo št. 090-5/2021-6 z dne 8. 3. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zahtevo prosilke za posredovanje informacije; kdo (poimensko) ter s kakšnim razlogom je predlagal spremembo namembnosti zemljišča, iz gradbene parcele v kmetijsko zemljišče, in sicer za zemljišči k.o. … par. št. …, 319m² in …, 400m² (v nadaljevanju zahtevana informacija) v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilke ter navedel, da je prosilki dne 20. 5. 2020, z dopisom št. 350-3/2020-2, že posredoval pojasnilo v zvezi s postopki prostorskega načrtovanja, ki se nanašajo na parceli … in … k.o. …. Organ je v izpodbijani odločbi postopek prostorskega načrtovanja, glede zahtevanih informacij, še enkrat povzel in pojasnil, da iz evidenc oziroma dokumentacije vezane na postopek prostorskega načrtovanja, zahtevane informacije ne izhajajo, saj te osebe oz. pobudnika spremembe namembnosti zemljišča, v tem konkretnem primeru, ni bilo. Organ v zaključku izpodbijane odločbe navede, da z dokumentom, ki je predmet zahteve prosilke, ne razpolaga ter je skladno z določbami ZDIJZ prosilkino zahtevo zavrnil.

Dne 18. 3. 2021 je organ zoper odločbo št. 090-5/2021-6 z dne 8. 3. 2021 prejel pritožbo, v kateri je prosilka navedla, da po večkratnih poizkusih, da pridobi podatke, kdo je v času obravnave in razgrnitve Občinskega prostorskega načrta, predlagal spremembo zemljišča iz gradbenega v kmetijsko zemljišče, tega podatka ni uspela pridobiti. Prosilka v pritožbi med drugim tudi navaja, da meni, da takšen podatek lahko pridobi, saj je bil PUP razgrnjen in v javni obravnavi. V pritožbi prosilka še dodaja, da niti bivši prodajalci, niti novi kupec nista izkazala interesa sledenja spremembi, ker naj bi menili, da je z lokacijsko informacijo, dano s strani občine, status zemljišča urejen ter dolgoročno namenjen stanovanjski gradnji. Prosilka v pritožbi še navaja dvome, glede interesov občine za spremembo namembnosti zemljišča ter to, da se lastnici, ki sta sporni parceli prodali, ne ukvarjata s kmetijsko dejavnostjo, občina pa gradbene parcele potrebuje.

Organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, skupaj s spisno dokumentacijo, na podlagi 245. člena ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-5/2021-13 dne 29. 3. 2021, poslal v pristojno reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj so predmet presoje informacije, v zvezi s konkretno zadevo organa, sporno pa je vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo, in sicer z informacijo, kdo (poimensko) ter s kakšnim razlogom je predlagal spremembo namembnosti zemljišča, iz gradbene parcele v kmetijsko zemljišče, in sicer za zemljišče k.o. … par. št. …, 319m² in …, 400m².

Iz pritožbenih navedb prosilke izhaja, da prosilka dvomi v navedbe organa, da zahtevane informacije pri organu ne obstajajo. Z namenom ugotovitve popolnega dejanskega stanja, je dne 9. 4. 2021, IP na organ naslovil poziv za posredovanje dokumentacije oz. za dodatna pojasnila, s katerim je organ pozval, da mu posreduje dopis št. 350-3/2020- 2 z dne 20. 5. 2020 (v nadaljevanju pojasnilo), s katerim naj bi prosilki že natančno pojasnil, kako je potekal postopek prostorskega načrtovanja, ki se nanaša na parceli št. … in … k.o. …, kot izhaja iz izpodbijane odločbe.  Organ je na poziv IP odgovoril dne 14. 4. 2021, z dopisom št. 090-5/2021-17, v katerem je IP-u poslal zahtevano pojasnilo ter ponovno poudaril, da z dokumentom, ki ga zahteva prosilka, ne razpolaga, saj ta ne obstaja.

IP po pregledu spisovne dokumentacije ter pojasnila organa, s katerim je organ prosilki že obširno pojasnil postopek prostorskega načrtovanja, v zvezi z zahtevo prosilke, ne vidi razumnih razlogov, da bi podvomil v resničnost navedb organa, iz katerih izhaja, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke.

Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. To pomeni, da organi na podlagi ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja, podajati mnenj, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, pridobivati dokumentov od drugih organov, dopolnjevati ali kakor koli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca.

Da organ dokumentov ne želi skrivati ter se trudi, da bi v okviru razpoložljivih informacij ravnal transparentno, izhaja tudi iz dejstva, da je organ prosilki obširno pojasnil postopek prostorskega načrtovanja v zvezi z zahtevo prosilke. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju[1] ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa ZDIJZ, na podlagi katerega je prosilka vložila zahtevo, o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo, ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga. Navedeno pomeni, da organ na podlagi ZDIJZ ni dolžan ustvariti prav nobenega novega pojasnila oz. odgovora, četudi bi ta obsegal le besedo »da« ali »ne«. Zato navedba prosilke v zahtevi, da od organa, glede zahtevane informacije, pričakuje odgovor »brez nakladanj, kako je bilo vse zakonito«, ni pravno relevantno v konkretni pritožbeni zadevi. IP organu tako ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, če z njimi ne razpolaga.

V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, za katere prosilka meni, da bi jih moral imeti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ. Za to presojo so pristojni drugi organi (npr. občinski inšpektorat), kamor se lahko prosilka obrne s prijavo, če meni, da postopanje organa glede sprejema PUP oz. spremembe statusa namembnosti zemljišča ni bilo pravilno oz. zakonito.

Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 7. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ki je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija pri zavezancu nahaja.

IP sklepno povzema, da pritožbeni postopek po ZDIJZ ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Zgolj pavšalnega navajanja (npr. da se prosilki zdi, da sprememba statusa zemljišča, brez pobudnika in razloga, ne more predstavljati »hudo potrebo«, po spremembi, ker naj bi bilo zemljišče dolgoročno namenjeno stanovanjski gradnji), da bi organ moral razpolagati z dokumenti, ki vsebujejo zahtevane informacije, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, IP ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga.

Upoštevaje vse navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa v zvezi z dokumenti, s katerimi organ ne razpolaga v materializirani obliki, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Organ je namreč prosilki tako v pojasnilu z dne 20. 5. 2020, kot tudi v izpodbijani odločbi obširno pojasnil dejansko stanje v zvezi z zahtevanimi dokumenti, s katerimi ne razpolaga.

IP je na podlagi vsega navedenega pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:          

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 9/18