Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Dostop do podatkov o stanju porabe električne energije ter prejemu položnic

+ -
Datum: 14.02.2019
Številka: 0712-1/2019/326
Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 7. 2. 2019 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede problematike posredovanja plačilnih nalogov in podatkov o stroških (na primer za elektriko) solastniku in uporabniku nepremičnine, ki ni naročnik storitve. Naročnik je drugi solastnik. Dogajalo naj bi se, da dobavitelj električne energije ne želi razkrivati podatkov solastnikom, čeprav so ti v preteklosti že prejemali plačilne naloge.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1. Solastnik, ki ni naročnik storitve in nima druge pravne podlage, brez privolitve naročnika (drugega solastnika) praviloma ni upravičen do rednega prejemanja plačilnih nalogov in drugih dokumentov, ki se nanašajo le na naročnika. Glede teh dokumentov prav tako ne more uveljavljati pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki.

2. Solastnik je praviloma upravičen do pridobitve splošnih podatkov o porabi in stroških, ker gre v tem primeru tudi za njegove osebne podatke.

3. Konkretno in dokončno presojo pa lahko IP izvede le v okviru inšpekcijskega oz. drugega upravnega postopka.

O b r a z l o ž i t e v:

Če je plačilni nalog, opomin ali podoben dokument naslovljen samo na naročnika in se tudi nanaša samo na naročnika (ta je edini v neposrednem pogodbenem razmerju z dobaviteljem in ne gre za primer, ko bi druga oseba na kakršenkoli način 'soodgovarjala' za stroške), gre praviloma za osebne podatke naročnika.

»Praviloma« zato, ker izhajamo iz domneve, da dokument ne vsebuje osebnih podatkov drugega solastnika, ter iz domneve, da se pogodbeno razmerje nanaša izključno na naročnika in posamezno podjetje. Drugačna bi bila v določenih primerih situacija, če bi bil iz kakršnegakoli razloga solastnik soodgovoren za obveznosti (npr. kot velja za lastnika stanovanja glede na najemnika v zvezi s stroški iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe po 24. členu Stanovanjskega zakona). Podobno izhaja tudi iz že objavljenega mnenja IP št. 0712-1/2012/572. Zaradi tega solastnik (ki ni naročnik) ni na tej podlagi upravičen do prejema oziroma seznanitve s temi dokumenti, če nima na voljo druge pravne podlage za seznanitev. Izjema je, če bi se solastnika tako dogovorila ali če bi naročnik v to veljavno privolil.

Drugače pa je s samimi podatki o splošni porabi (npr. višina porabe v določenem obdobju, datum odčitka, merilno mesto) ter splošnih stroških (npr. zaračunani znesek, specifikacija, zapadlost, preplačila, neporavnani zneski), ki se nanašajo na samo nepremičnino in v delu, ko gre zaradi tega praviloma za osebne podatke obeh solastnikov. »Praviloma« zato, ker izhajamo iz domneve, da med temi podatki ni podatkov, ki bi se nanašali le na drugega solastnika (npr. prejeti opomin). Osebni podatek je informacija o čemerkoli, ki se nanaša na posameznika, ki ga je možno neposredno ali posredno določiti. Med osebne podatke tako spadajo tudi podatki o zunanjih pravnih razmerjih glede (so)lastnine. Bremena v zvezi z nepremičnino so v vsakem primeru podatki o njenih (so)lastnikih.

Vsak posameznik se ima, na podlagi člena 15 Splošne uredbe o varstvu podatkov, pravico seznaniti z lastnimi osebnimi podatki. Solastnik se lahko s pisno zahtevo obrne na dobavitelja električne energije (v pomoč mu je lahko obrazec SLOP, ki je dostopen na naši spletni strani). Če bo njegova zahteva zavrnjena ali če upravljavec o njej ne bo odločil v enem mesecu, lahko pri IP vloži pritožbo. Šele v pritožbenem postopku se lahko dokončno in na konkretni ravni presodi, ali in v kakšnem obsegu je posameznik upravičen do seznanitve.

Prijazen pozdrav,

Pripravil:
mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka