Skupna občinska uprava

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje o razmerju med občino ustanoviteljico in skupno občinsko upravo glede obdelave osebnih podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma pojasnjuje, da v skladu s 4. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov pojem »upravljavec« pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki samo ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave, pojem »obdelovalec« pa pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki obdeluje osebne podatke v imenu upravljavca.

Za določitev medsebojnega razmerja so bistvene vloge posameznih subjektov pri pridobivanju podatkov, določanju namenov in sredstev obdelave ter izvrševanju pravic posameznikov, katerih podatki se obdelujejo. Pogodbeni obdelovalci so tiste organizacije oziroma posamezniki, ki po naročilu določenega upravljavca osebnih podatkov in v skladu z njegovimi zahtevami za določeno nalogo oz. namen zanj obdelujejo osebne podatke posameznikov. Za razlikovanje med upravljavcem in obdelovalcem osebnih podatkov je tako ključno, da je obdelovalec samostojna, od upravljavca ločena pravna entiteta, in da osebne podatke vselej obdeluje le v imenu in za račun upravljavca. Gre torej za primere, ko upravljavec, ki bi posamezne aktivnosti v zvezi z osebnimi podatki lahko izvedel sam, sprejme odločitev, da jih bo iz različnih razlogov zaupal obdelovalcu. Ker slednji dela v imenu in za račun upravljavca, je eden pomembnih elementov razmerja med njima tudi nadzor upravljavca nad obdelavo osebnih podatkov, ki jo zanj izvaja obdelovalec.

Za zakonito obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba o varstvu podatkov določa pravne podlage v prvem odstavku 6. člena, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja točka (f) ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spadajo tudi občine, so nadalje določene v 9. členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi tudi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18; v nadaljevanju: ZLS) opredeljuje pooblastila občine glede obdelave osebnih podatkov v 21.a členu v povezavi z 21. členom tega zakona. Občina v skladu z 21. členom samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom. Med temi nalogami je tudi organiziranje občinske uprave.  V skladu z 21.a členom ZLS občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Občina pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje osebne podatke: EMŠO, osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva oziroma datum smrti, podatke o osebnih vozilih, podatke o nepremičninah ter druge osebne podatke v skladu z zakonom. Na podlagi zahteve, ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, lahko občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega registra prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako določa zakon. Upravljavec zbirke podatkov mora občini omogočiti dostop tudi do drugih podatkov iz zbirke, če je to določeno z zakonom in če te podatke občina potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti.

V skladu z 49.a členom ZLS se občine lahko odločijo, da ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. Organ skupne občinske uprave, ali skupno službo občin za opravljanje posameznih nalog občinske uprave ustanovijo občinski sveti na podlagi splošnih aktov iz drugega odstavka 49. člena ZLS. Z odlokom o ustanovitvi organa skupne občinske uprave se določijo ime in sedež organa, razmerja do občin soustanoviteljic in druge zadeve, pomembne za delovanje organa skupne občinske uprave. Organ skupne občinske uprave je neposredni uporabnik občinskega proračuna tiste občine, v kateri ima sedež.  V skladu s prvim odstavkom 49.c člena ZLS nastopa organ skupne občinske uprave pri izvrševanju upravnih nalog kot organ tiste občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada. Nadalje 49.č člen ZLS določa, da občine zagotavljajo sredstva in druge materialne pogoje za skupno opravljanje nalog občinske uprave.

IP poudarja, da v okviru mnenja ne more presojati ustreznosti določene rešitve z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega inšpekcijskega postopka. Na podlagi podatkov, ki ste jih navedli v vašem zaprosilu in zgoraj navedenih določb ZLS, IP sicer meni, da skupna občinska uprava izvršuje svoje upravne naloge na podlagi zakona kot organ tiste občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada. V kolikor v tem okviru obdeluje osebne podatke, se smatra za upravljavca, ne pa obdelovalca osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato v takem primeru ne obstaja obveznost oziroma potreba po sklenitvi pogodbe ali drugega akta o obdelavi osebnih podatkov iz 28. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka